Ukrep so označili za neupravičen in nesorazmeren. Dodali so, da to potrjujeta tudi veljavna evropska zakonodaja in nedavno izdano mnenje Sodišča EU-ja.

Pismo so Irena Joveva, Klemen Grošelj (oba LMŠ/Renew), Ljudmila Novak (NSi/EPP), Franc Bogovič (SLS/EPP) in Milan Brglez (SD/S & D) naslovili na avstrijskega zveznega kanclerja Karla Nehammerja, avstrijskega notranjega ministra Gerharda Karnerja in pristojno evropsko komisarko Ylvo Johansson.

Poslanci poudarjajo, da Slovenija več kot ustrezno naslavlja izzive na področjih iregularnih migracij, morebitnih terorističnih groženj in trgovine z ljudmi. Delujoči schengenski sistem Avstriji ne predstavlja nikakršne grožnje, medtem ko nadzor na mejah močno omejuje svobodo gibanja. Prav tako ni novih groženj, ki bi odločitev upravičile, številna podaljšanja nadzora na notranjih mejah od leta 2015 pa po mnenju poslancev niso bila skladna s pravili.

Avstrijsko vlado so pozvali, naj vnovič premisli o nameri glede ponovnega podaljšanja nadzora na notranji meji EU-ja. Medtem so pozvali Evropsko komisijo, da izda mnenje, če to zadeva nujnost ali sorazmernost načrtovane ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah. Podpisani poslanci poudarjajo, da bi morala ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah ostati ukrep v skrajni sili in da bi morali razmisliti o alternativnih ukrepih za nadzor na notranjih mejah.

Avstrija je sicer Evropsko komisijo prejšnji teden obvestila, da podaljšuje nadzor na mejah z Madžarsko in Slovenijo. Med razlogi za to so navedli tudi vojno v Ukrajini. Vlada na Dunaju se je za to podaljšanje odločila kljub razsodbi Sodišča EU s konca aprila, da lahko država članica ob resni grožnji za svoj javni red ali svojo notranjo varnost resda ponovno uvede nadzor na svojih mejah z drugimi članicami, vendar pri tem ne sme prekoračiti najdaljšega celotnega trajanja šestih mesecev. Država članica lahko ukrep ponovno uvede le, če se sooči z novo resno grožnjo, ki se razlikuje od prvotno ugotovljene.

Evropska komisija se na ukrep Avstrije ni odzvala. Na vprašanje STA so zgolj pojasnili, da sodba Sodišča EU pojasnjuje pravila, ki se uporabljajo za začasno ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah. Ker je Sodišče EU v tej odločitvi pravzaprav odgovarjalo deželnemu upravnemu sodišču avstrijske Štajerske, pa mora zdaj po mnenju Evropske komisije o zadevi najprej odločiti slednje, torej avstrijsko deželno sodišče.

"Z državami članicami si prizadevamo za odpravo dolgotrajne ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah s pomočjo tesnega tehničnega in političnega dialoga. Prav tako smo pripravljeni sodelovati z Evropskim parlamentom in Svetom EU pri obravnavi tega vprašanja v okviru tekočih pogajanj o posodobitvi zakonika o schengenskih mejah," so še sporočili iz Evropske komisije.