Osnutek nova deželne ustava avstrijske Koroške kot deželni jezik predvideva zgolj nemščino, temu pa manjšinske organizacije in Slovenija ostro nasprotujejo.

Erjavec je za Televizijo Slovenija napovedal, da bo o tej temi jutri govoril tudi z deželnim glavarjem avstrijske Koroške in poskušal najti rešitev, sprejemljivo za obe strani, je poročal Adrijan Bakič.

V nedeljo so se z Kaiserjem o osnutku deželne ustave v Celovcu pogovarjali predstavniki slovenske manjšine. Iz Kaiserjevega kabineta so sporočili, da je pomembno, da bo slovenska narodna skupnost prvič po letu 1918 zapisana v deželni ustavi. Ob tem so dodali, da bo odbor za pravosodje in ustavo deželnega zbora v prihodnji obravnavi "izdelal nadaljnja semantična pojasnila in s tem izboljšal zakonski osnutek".

"Po tem srečanju smo lahko slišali nekoliko pomirjujoče tone tudi iz ust predsednika zveze slovenskih organizacij Marjana Šturma, ki je danes ob prihodu na zunanje ministrstvo dejal, da slovenščina je in bo ostala uradni jezik na avstrijskem Koroške," dodaja Bakič.

Napovedana je tudi skupna seja parlamentarne komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu in odbora za zunanjo politiko, ki bo v četrtek.

Negativni odzivi na avstrijskem Koroškem
Deželni zbor avstrijske Koroške je 29. oktobra 2015 potrdil reformo deželne ustave z dvotretjinsko večino. Slovenska manjšina je bila sprva še omenjena v osnutku nove deželne ustave.

Ključno vlogo pri sedanji spremembi ima Ljudska stranka na avstrijskem Koroškem, ki se je odmaknila od lastnega predloga, da bi bila v ustavi omenjena slovenska manjšina. Kot so utemeljili spremembo svojega stališča, so od prebivalcev avstrijske Koroške v povezavi z omembo slovensko govorečih deželanov v novi deželni ustavi dobili veliko negativnih odzivov.

Reforma deželne ustave avstrijske Koroške naj bi bila v tamkajšnjem deželnem zboru sprejeta najpozneje do konca junija.