Turistični delavci opozarjajo, da imamo toliko letalskih povezav kot Pulj, pričakujejo pa hitre dogovore o ukrepih in rešitvah ter osamosvojitev Slovenske turistične organizacije (STO). Foto: BoBo
Turistični delavci opozarjajo, da imamo toliko letalskih povezav kot Pulj, pričakujejo pa hitre dogovore o ukrepih in rešitvah ter osamosvojitev Slovenske turistične organizacije (STO). Foto: BoBo

V javnosti se začenja površno in nevarno prepričanje, da je s turizmom vse v redu, da ima Slovenija neko turistično politiko, tako kot ima notranjo, zunanjo politiko, in da jo uspešno uveljavlja. To ne drži.

Predsednik republike se je na prireditvi Moja dežela - lepa in gostoljubna razgovoril o slovenskem turizmu. Foto: MMC RTV SLO

Politika, država, vlada, parlament, vsi, ki imamo politično odgovornost, vidimo v turizmu, v tej gospodarski panogi, dovolj napredka, da menimo, da mu ni treba dati svežega kisika. Če parafriziram eno izmed razpravljavk, ki je dejala, da v nekem trenutku turizem ne sme biti kot priden fantek, ker ga potem nihče ne posluša, ampak mora postati poreden, da se ga bodo nekateri ustrašili, da bi ga opazili. Mislim, da to ni potrebno, da obstaja v politiki ravno dovolj konsenza, da bi se z določenim pritiskom vseh, ki si za to prizadevamo, naredili odločilen korak naprej. Tukaj je izjemna priložnost, ki je ne smemo zavrniti.

Letališče Jožeta Pučnika
Turistični akterji opozarjajo na to, da jim stranke jemljejo tudi slabe letalske povezave. Marjan Hribar z gospodarskega ministrstva je odgovoril, da je bilo veliko sestankov na temo krepitve letalskih povezav, a so v tem času številna okoliška letališča naredila korak naprej. "Pri nas smo pa očitno predolgo vztrajali s privatizacijo, rezultat tega je počasnejši razvoj." Foto: BoBo

Glavna težava turizma ni, da nimamo STO-ja. Turizem ima toliko težav, da nujno potrebujemo STO, da se bo nekdo tudi s tem ukvarjal, in direktorat za turizem, da se bodo te spremembe tudi zgodile.

Priznanje sejalec za najkreativnejše in najbolj inovativne turistične proizvode, ki ga podeljuje Javna agencija SPIRIT Slovenija, je prejel projekt Odprta kuhna, ki "je Pogačarjev trg sredi Ljubljane preobrazil v priljubljeni prostor za petkovo druženje". Foto: MMC RTV SLO/Enej Česnik

Za promocijo smo se zadnje čase 'švercali' s Tino Maze, vendar to na dolgi rok ne gre. Tu potrebujemo temeljit zasuk.

Gospodarski minister Jožef Petrovič, ki je včeraj nepreklicno odstopil z ministrskega stolčka, je napovedal ponovno vzpostavitev samostojne Slovenske turistične organizacije. Premiki v tej smeri se na gospodarskem ministrstvu že dogajajo. Foto: BoBo
Turizem, turisti
"Ni mogoče doseči rasti na domačem trgu, ker je premajhen, privabiti moramo več tujih turistov. Za to potrebujemo samostojen STO, zahtevamo 20 milijonov evrov letno za prodorno in učinkovito promocijo Slovenije, zagotoviti je treba sistemski vir financiranja." Foto: EPA

Četrtih dnevov slovenskega turizma (DST), osrednjega dogodka turističnega sektorja v Sloveniji, se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je ob koncu akcije Moja dežela - lepa in gostoljubna, kjer so nagradili najlepše turistične kraje v državi, podal tudi svoje mnenje o turizmu v Sloveniji.

Predsednik republike meni, da je mogoče biti z nekaterimi kazalniki razvoja turizma sicer zadovoljen, a drugi ob tem kažejo na velike neizkoriščene možnosti. Meni tudi, da sedanji turistični rezultati niso doseženi zaradi ukrepanja države, temveč kljub temu: "In zaradi tega kot predsednik države sprejemam svoj del odgovornosti."

Kljub po Pahorjevem mnenju iskrenim poskusom, da bi na ravni države formulirali ukrepanje v korist razvoja turizma kot gospodarske dejavnosti in Slovenije kot turistične destinacije, je država tako s svojo premajhno odzivnostjo v turizmu šibek člen: "Pozdravljam napovedi nove vlade, da bo turizmu posvetila ustrezno pozornost, toda roko na srce so bile vse vlade od osamosvojitve naprej, vključno z mojo, glede napovedi veliko bolj ambiciozne, kot so bili z izkupički dosežkov. Vsekakor niso znale in še danes ne znajo izkoristiti možnosti, ki jih imamo. Ko govorimo o horizontalnem ukrepanju države na področju turizma, mislim predvsem na tiste zakonodajne in druge pogoje, ki omogočajo njegovo večjo konkurenčnost. Slovenija dosega nekatere zavidljive rezultate zlasti v primerjavi z drugimi panogami, ampak to je bolj ali manj tudi vse. Ko pogledamo pogoje za konkurenčnost slovenskega turizma na kazalnikih primerljivih držav, vidimo, da Slovenija drsi navzdol."

Pahor je v obširnem govoru povedal, da je prav, da se država osredotoča na promocijo turizma, vendar je to samo majhen segment spodbujanja te gospodarske dejavnosti: "Govorim širše, ko govorim o horizontalni politiki. Govorim o trgu dela. Velika večina ljudi, ki se gospodarsko ukvarjajo s turizmom, najsi bodo to majhni podjetniki ali pa velike gospodarske družbe, opozarjajo, da je delovnopravna zakonodaja velika težava. V turizmu so sezone, v delovnopravni zakonodaji pa tega ni kot relevantne okoliščine. To je težava. V turizmu je nekaj mesecev, ko je povpraševanje po zaposlitvi na trgu dela veliko, pogoji pa so enaki skozi celotno sezono - govorim o pogojih za tuje investicije, o davčni politiki, o reguliranju vizumske politike ..."

Pozval je še k oblikovanju moderne strategije razvoja turizma, v kateri bodo v razumno dolgem, predvidljivem in obvladljivem času določeni cilji turistične politike in njeni nosilci.

"Za Slovenijo se mi zdi, da je kot ustvarjena za uveljavitev trajnostnega razvoja. Turizem bi lahko bil glede na naravne danosti, ki jih premore naša majhna, ampak zelo lepa dežela, paradni konj. To je ta hip neka zgodovinska priložnost tudi zaradi kazalcev, ki kažejo na okrevanje slovenskega gospodarstva. Če bo ta trend nekoliko daljši, nekateri, ki so nekoliko bolj pesimistični, napovedujejo, da bi potem lahko ne samo za promocijo turizma, ampak tudi za kakšne druge pomembne korake, vključno za fiskalne spodbude, poskrbeli v okviru naslednjega proračuna. Turizem kot gospodarsko panogo in način življenja bi lahko v Sloveniji v svoji najodličnejši podobi zasnovali in razvijali tako, da bi ohranjali lepoto naše dežele in da bi lahko skozi to gospodarsko dejavnost krepili in dvigali kakovost življenja naših ljudi. V tem smislu se mi zdi turizem kot gospodarska panoga v tem trenutku in tudi v prihodnjih letih brez primerljivih tekmecev, le razumeti je treba priložnosti, ki jih skriva, in jim dati ustrezno spodbudo. Neodgovorno se mi zdi, da bi politika prezrla pobude, kritike, ki smo jih slišali v teh dneh," je sklenil svoj govor. Ob koncu je znova poudaril: "Želim, da bo turizem na državni ravni imel temeljno primerno okolje, v katerem se bo lahko razvijal v paradnega konja, kakršen bi že lahko bil."

Obljube, obljube, obljube ...
V okviru plenarnega dela DST-ja z naslovom Priložnosti turizma za večjo gospodarsko rast in kakovost življenja so v Grand hotelu Bernardin v Portorožu prevetrili aktualno stanje turistične panoge, izvedbo aktualne turistične strategije in razvojne načrte slovenskega turizma.

Udeleženci plenarnega dela se sprašujejo, ali bodo poslušali enake obljube države in se ukvarjali z enakimi izzivi in težavami. Opozorili so, da izzivi, o katerih so govorili leta 2011, tudi v letu 2014 ostajajo enaki.

Članica uprave družbe Sava Hotels&Resorts Renata Balažič je opozorila, da je letalska dostopnost naših destinacij katastrofalna, saj imamo približno toliko letalskih povezav kot Pulj. Marjan Hribar z gospodarskega ministrstva je odgovoril, da je bilo veliko sestankov na temo krepitve letalskih povezav, a so v tem času številna okoliška letališča naredila korak naprej. "Pri nas smo pa očitno predolgo vztrajali s privatizacijo, rezultat tega je počasnejši razvoj."

Ob tem je vzel v bran državo, od katere turistično gospodarstvo za promocijo zahteva 20 milijonov evrov. Spomnil je na pobudo, da bi za promocijo nekaj malega prispevali tudi bari, frizerski saloni in drugi, a je ta padla na ustavnem sodišču.

"Danes država za promocijo turizma nameni osem oz. devet milijonov evrov. To je toliko, kot namenja Hrvaška kot država. Tam skozi podoben model, kot sem ga omenil, zberejo 27 milijonov evrov in imajo močnejšo promocijo," je dejal in dodal, da morajo rešitve zajemati različne vire za promocijo, da ne bomo vedno poslušali, da mora država dati več.

Da je predlog, ki ga je omenil Hribar, padel zaradi neodločnosti in nekorektnosti tistih, ki so na državni ravni skrbeli za turizem, ne samo zaradi ustavnega sodišča, je opozorila direktorica Turizma Bled Eva Štravs Podlogar. "Glavna težava turizma ni, da nimamo STO-ja. Turizem ima toliko težav, da nujno potrebujemo STO, da se bo nekdo tudi s tem ukvarjal, in direktorat za turizem, da se bodo te spremembe tudi zgodile."

Maja Uran Maravić s fakultete za turistične študije je zahtevala, da se v roku enega meseca pripravi od 10 do 20 ukrepov za turizem, ki naj se jih uskladi s koalicijskimi partnerji, in da se v roku treh mesecev ponovno osamosvoji STO. Želi si tudi, da se v roku pol leta uredi krovna zakonodaja na način, da se bo lahko slovenski turizem razvijal in tržil. "Od leta 2011 nam je vse znano o teh 20 milijonih evrov, ki izhajajo iz zakona o igrah na srečo, pa ne naredimo nič."

Za promocijo smo se zadnje čase "švercali" s Tino Maze
Predsednik Turistično gostinske zbornice Slovenije Zdravko Počivalšek je na novinarski konferenci opozoril na številna negativna gibanja v slovenskem turizmu.
"V Sloveniji smo v zadnjih letih povečali turistične zmogljivosti in kakovostne turistične produkte, priliva od tujskega turizma je dve milijardi evrov letno, torej 1.000 evrov na prebivalca, a rast turističnega obiska se upočasnjuje, celotni prihodki v panogi padajo. V letu 2013 je čista izguba v turizmu znašala 26 milijonov evrov." Razloge je našel predvsem v tem, da je Slovenija v zadnjih letih prepolovila sredstva za promocijo in da smo "utopili Slovensko turistično organizacijo (STO) v agenciji Spirit". Če želimo doseči cilj tri milijarde evrov turističnega prometa, mora država zagotoviti učinkovito promocijo Slovenije, je prepričan. "Ni mogoče doseči rasti na domačem trgu, ker je premajhen, privabiti moramo več tujih turistov. Za to potrebujemo samostojen STO, zahtevamo 20 milijonov evrov letno za prodorno in učinkovito promocijo Slovenije, zagotoviti je treba sistemski vir financiranja."

Počivalšek je omenil tudi vzpostavitev celovitega in prijaznega sistema turističnih obvestilnih tabel ob vseh cestah ter ureditev javnega potniškega prometa v turistične kraje. Glede promocije pa je dejal: "Za promocijo smo se zadnje čase 'švercali' s Tino Maze, vendar to na dolgi rok ne gre. Tu potrebujemo temeljit zasuk."

Predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije Tomi Mate Matjaž se je zavzel za večje povezovanje z lokalnimi pridelovalci hrane. Med drugim je poudaril, da v sekciji ne nasprotujejo uvedbi davčnih blagajn, vendar če bodo veljale za vse, tako tiste, ki opravljajo gotovinski, kot tiste, ki opravljajo negotovinski promet.

Samostojni STO bo!
Gospodarski minister Jožef Petrovič, ki je včeraj nepreklicno odstopil z ministrskega mesta, je obljubil osamosvojitev slovenske turistične organizacije. Povedal je, da gre za zavezo iz koalicijske pogodbe, ki jo bodo s spremembo ustreznih zakonov tudi izvedli, glede na potrebne postopke pa bi bi bilo to izvedljivo do konca prvega četrtletja 2015. Kljub njegovemu odstopu pa ne gre pričakovati, da bo nov minister/ministrica zaustavil/-a vzpostavitev STO-ja, saj na ministrstvu že delujejo za osamosvojitev STO-ja. To je potrdil tudi Marjan Hribar, ki je samostojen STO obljubil v letu 2015. Ob tem je pojasnil, da je skladno z zakonodajo treba narediti določeno evalvacijo in analizo, ob tem pa ne morejo napovedati, ali bodo dotične zakone spreminjali po rednem, hitrem ali nujnem postopku.

V. d. direktorja javne agencije Spirit Tomaž Klemenc je glede razdružitve Spirita in ponovne vzpostavitve samostojnega Slovenske turistične organizacije povedal, da ni proti takšni odločitvi, da pa mora ta imeti tudi gospodarsko-finančne temelje. "Če smo pač šli v hitro združevanje treh agencij, je treba zdaj imeti kar močan razlog, da se izpelje razdružitev, in vedeti moramo, kaj bomo s tem dosegli."

Hribar je izpostavil tudi večji poudarek na inovativnosti v turizmu. "V zadnjih osmih letih smo vendarle rasli bistveno hitreje kot turizem v Evropi in svetu. Zaostajamo pa v strategiji, sploh v zadnjem letu." Tudi Klemenc se je dotaknil obstoječe strategije, dejal je, da bi bila potrebna revizija aktualne strategije razvoja slovenskega turizma. "Omenjena nacionalna strategija za obdobje 2012-2016 je bila zastavljena izjemno ambiciozno, saj je predvidevala, da bi do leta 2016 dosegli povečanje priliva iz turizma z dveh na tri milijarde evrov, medtem ko danes zaostajamo za temi cilji."

Pestro dogajanje na DST-ju
Tridnevna prireditev, ki je ponovno gostila vrh slovenskega turističnega gospodarstva, je poleg plenarnega dela pod svojim okriljem gostila še niz vzporednih dogodkov, od okroglih miz in predstavitev do podelitev cehovskih nagrad. Podelili so najvišja priznanja v turizmu, med drugim tudi za življenjsko delo - dobila sta ga predsednik društva Sommelier Slovenije in gostinec Ignac Rajh, v okviru prireditve Moja dežela - lepa in gostoljubna, ki poteka v organizaciji Turistične zveze Slovenije, so podelili nagrade najlepše urejenim krajem v Sloveniji, v kategoriji večjih turističnih mest je slavil Koper. Potekala sta tudi 61. gostinsko-turistični zbor, kjer se je predstavilo več kot 500 tekmovalcev, in posvet Združenja hotelirjev Slovenije, kjer so razpravljali o vajeniškem sistemu v poklicnem izobraževanju gostinstva.

Poudarek letošnjega že 17. Slovenskega turističnega foruma (v organizaciji Javne agencije SPIRIT Slovenija) je bil na krepitvi digitalnega turizma. Kot je pojasnila predstavnica sektorja za turizem pri javni agenciji Spirit Aleksandra Jerebic Topolovec, tehnološki napredek odpira nove možnosti komuniciranja z gosti pred potovanjem, med njim in po njem, poleg tega pa na odločitev za določeno destinacijo vse bolj vplivajo mnenja prijateljev in komuniciranje prek družbenih omrežij.

V javnosti se začenja površno in nevarno prepričanje, da je s turizmom vse v redu, da ima Slovenija neko turistično politiko, tako kot ima notranjo, zunanjo politiko, in da jo uspešno uveljavlja. To ne drži.

Politika, država, vlada, parlament, vsi, ki imamo politično odgovornost, vidimo v turizmu, v tej gospodarski panogi, dovolj napredka, da menimo, da mu ni treba dati svežega kisika. Če parafriziram eno izmed razpravljavk, ki je dejala, da v nekem trenutku turizem ne sme biti kot priden fantek, ker ga potem nihče ne posluša, ampak mora postati poreden, da se ga bodo nekateri ustrašili, da bi ga opazili. Mislim, da to ni potrebno, da obstaja v politiki ravno dovolj konsenza, da bi se z določenim pritiskom vseh, ki si za to prizadevamo, naredili odločilen korak naprej. Tukaj je izjemna priložnost, ki je ne smemo zavrniti.

Glavna težava turizma ni, da nimamo STO-ja. Turizem ima toliko težav, da nujno potrebujemo STO, da se bo nekdo tudi s tem ukvarjal, in direktorat za turizem, da se bodo te spremembe tudi zgodile.

Za promocijo smo se zadnje čase 'švercali' s Tino Maze, vendar to na dolgi rok ne gre. Tu potrebujemo temeljit zasuk.