Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Restavracije s humusom in falaflom, a ni Tel Aviv. Mala morska deklica v središču mesta - a ni Kobenhaven. Zibelka sirarstva, a nismo v Franciji! Vabljeni po Varšavi, poljski prestolnici, ki je veliko bolj vznemirljiva in eksotična, kot se zdi na prvi pogled.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje. V tokratni oddaji smo obiskali Malečnik, kjer je župnik pod dobršnjim delom cerkvene ladje našel starokrščanske katakombe s kar 64-timi grobnimi nišami in skrivnostnim podzemnim hodnikom, ki domnevno vodi čez reko Dravo, pod Lent vse do Vinagovih podzemnih rovov pod starim mestnim jedrom Maribora. Bili smo v neobičajnem dvorcu posebne sorte, ki se je letos poleti odprl za obiskovalce. Grad Dvor v Preddvoru je nekdanja postojanka stiških menihov in rezidenca podeželskih plemičev. Z novimi najemniki pa dobiva čisto samosvojo zgodbo živega muzeja, v katerem se lahko večino eksponatov obiskovalci dotaknejo. Predstavljamo pa tudi letos poleti ustanovljeno destinacijo Visit Ravno Polje, ki predstavlja ponudbo Dravskega polja, med Pohorjem in Halozami. Destinacija z lego med Ptujem in Mariborom združuje 80 ponudnikov, ima kapaciteto 350 ležišč, med top doživetji pa izpostavljamo vinsko degustacijo na čisto pravem letalu, vožnjo z novodobno kočijo ter tradicijo zlatokopstva.
V luči nacionalnega portala digitalizirane kulturne dediščine, ki bo uradno zaživel konec septembra, smo v oddaji Na lepše obiskali Bazo 20. Kulturni spomenik državnega pomena velja za eno od glavnih turističnih doživetij v Občini Dolenjske Toplice, toda na terenu se po pandemiji beleži znaten upad gostov. V ospredje postavljamo manj znane poti in produkte v zaledju Istre ter na Obali, kjer poskušajo navdušiti goste tudi k obisku izven glavne sezone. Obiskali smo prenovljeni Center evropskih vesoljskih tehnologij Noordung v občini Vitanje, v katerem se lahko obiskovalci s pomočjo možganskega senzorja, poglobijo v svojo zavest, preizkusijo simulator letenja, v virtualni resničnosti spoznajo Noordungovo vesoljsko postajo ter odkrivajo planete. Izpostavljamo pa tudi unikaten produkt, ki se izvaja v romskem naselju Pušča, edinem v Evropi, ki ima lastno krajevno skupnost. Pomurski Romi veljajo za zgled urejanja romske problematike v Sloveniji in tudi kot dober primer vključujočega turizma. Romi imajo v načrtu poleg muzeja Phuro Kher, še močnejšo ponudbo romske kulinarike, vodene oglede naselja in tudi razpršeni hotel.
Kreta je največji grški otok, a hkrati najbolj samosvoj. Mojca se bo podala predvsem v notranjost otoka, kjer še tli uporniški duh otoka. Na Kreti se je začel prvi organiziran in dolgotrajen upor proti otomanski nadvladi, še danes na otoku vlada krvno maščevanje in ponosno se zlagajo mantinade, kratki stihi v verzih, ki so svojčas bili biser kretske renesanse.
Zgodovina, plaže, tržnice, spomeniki, izvrstna kuhinja - karkoli imate radi na potovanjih. Tunizija je nadstandard po dostopni ceni, dežela ima zavidljivo kilometražo. Dedinja starodavne Kartagine je že več kot 3000 let eno glavnih središč sredozemske kulture. V tokratni oddaji Mojca raziskuje, zakaj je zgodovina Kartagine sporna in kako pomembna so nova izkopavanja in dognanja. Spoznali bomo tudi prve naseljence v tem delu Afrike - Berbere in z njimi obiskali gorsko oazo Chebico in vstopili v skrivnostni svet medine, kjer se zdi, da čas teče počasneje.
Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta obraza že tretje sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova, sodelovali pa sta tudi pri drugih odmevnejših kulinaričnih dogodkih v Sloveniji. Maša in Petra si od ponedeljka do četrtka predajata kuharsko štafeto, vas učita novih kuharskih trikov in opogumljata kuharske navdušence ter tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah. Dobrodošli na druženju med lonci in ponvami! Bučke niso ravne mesne kroglice in pomfrit, da bi bile vsakemu všeč. Ali pač? Ampak danes bomo iz bučk pripravili ravno pomfrit in mesne kroglice! Brez krompirja in mesa. Bučke v obliki pomfrita bodo panirane v drobtinah in parmezanu ter pečene v pečici. S tem se bomo izognili cvrtju in ne bomo skoparili z okusom. Slastne zlato zapečene bučkine kroglice pa bomo ponudili v zeleni simfoniji, na maslenem pire krompirju s pestom. »Zeleno, ki te ljubim zeleno,« bi rekel pesnik, Petra pa dodaja: Dober tek z bučkami!
Je res bil tako vzkljipljiv in čemeren? Zakaj se ni nikoli poročil? Biografije o Beethovnovem življenju zapolnjujejo cele police, vendar je še vedno veliko ugank, ki obkrožajo skladatelja. Ob 250.letnici Ludwiga van Beethovna se bomo sprehodili po Bonnu, njegovem rojstnem kraju, kjer je preživel najlepša leta svojega življenja.
Rodos je med najbolj obiskanimi grškimi otoki, a vendarle ponuja še veliko neodkritega in pozabljenega. V prestolnici se bomo sprehodili po nekdanjem viteškem domovanju, se prebili čez del namakalnega sistema, ki so ga na otoku postavili nekdanji okupatorji, Italijani, in spoznali že zadnje predstavnike rodoških konjev, eno najmanjših konjskih pasem sveta, ki ji grozi izumrtje.
Hodili smo po tematski poti prvega slovenskega zvočnega celovečernega filma Na svoji zemlji, ki so ga prvič predvajali v Ljubljani 15. novembra leta 1948. Spomin na ta kultni film je po skoraj 75-ih letih med domačini še vedno živ. V luči vizije trajnostne preobrazbe slovenskega turizma na Zaplani nad Vrhniko predstavljamo primer dobre prakse, kako bi lahko izgledala eko pametna skupnost. O pomenu trajnosti pa so strokovnjaki razpravljali tudi na letni konferenci ameriškega združenja Transformational Travel Council. Dogodek je izpostavil vpliv turistične industrije in potovanj na najbolj aktualna in pereča vprašanja transformacije globalne turistične industrije in družbe. Libeliče, vasica ob slovensko-avstrijski meji praznuje 100. obletnico priključitve matični domovini. Kako zgodovinska konotacija vpliva na tamkajšnji razvoj turizma?
Ekipa oddaje Na lepse je obiskala prezrti Šentanski rudnik v Podljubelju, prezrto atrakcijo, ki pa jo bodo tržiški turistični delavci v prihodnjih letih spremenili v doživljajski park. S Planinsko zvezo Slovenije opozarjamo na varnost odhoda v gore v zimskih mesecih. Na terenu se namreč opaža, da so planinci opremljeni z vrhunsko opremo, ki pa jo ne znajo uporabljati. Sredi decembra še malo toplega vala iz Istre. Kako v Krkavčah tržijo svoje produkte izven sezone? V Veliki Polani pa smo obiskali tematsko pot, ki vključuje tudi kulturni turizem.
Otok Kefalonija uvrščajo med najlepše turistične cilje Sredozemlja, ki jih še ni zajel množični turizem. Z visokimi gorami, prostranimi gozdovi in naravnimi plažami piha na slovensko dušo. Nikjer v Grčiji ne stopate po kraškem svetu, ki bi se zdel tako domač. Ali pijete vino po našem okusu, brezskrbno brskate med dragocenimi dokumenti evropske glasbene zgodovine in okusite mesno pito iz krušne peči. Mojca Mavec bo predstavila tudi zgodovino otoka, ki so ga usodno zaznamovali potresi.
Planine, morje, vinogradi, oljčni nasadi, sivka, polkna v barvi sinjega neba, fasade hiš iz rumenega apnenca. Provansa je izložbeno okno za francoski joi de vivre. Njene očarljive vasi in osupljive pokrajine od nekdaj navdihujejo velikane umetnosti, njeni muzeji, galerije in zgodovinske znamenitosti pa mirno lahko tekmujejo s ponudbo v svetovnih prestolnicah. Mojca Mavec tokrat predstavlja potovanje za tiste z manj časa. V štirih dneh bomo skušali začutiti utrip regije na jugovzhodu Francije, od Arlesa do Marseilla.
V zadnjih desetletjih je Gruzija velikokrat opozarjala nase s slabimi novicami: rojstni kraj Stalina, vojna z Rusijo, korupcija in nestabilnost. A že prvi koraki po Tbilisiju pokažejo, da je država veliko več. Sploh na trenutke spominja na Slovenijo. Z gorami na severu in morjem na zahodu. Vmes pa termalni vrelci, kraške jame, vinogradi in v kotlini na sredini - prestolnica. Tudi sicer smo z Gruzijci veliko bolj povezani, kot bi si mislili: Ljubljana in Tbilisi sta že več kot 40 let pobrateni mesti, povezuje nas tudi mit o Argonavtih in številna sodelovanja med vinarji. Slovenci so v zadnjih letih odkrili starodaven način pridelave vina v lončenih posodah kot so ga že pred desetletji razvili na območju današnje Gruzije.
Ni države kot je Islandija. Kaj države. To je drug planet. Na svetu boste težko našli deželo, kjer zmrzuje na površju, a vre pod nogami. Kjer je narava groba in divja, a hkrati tako spokojna in lepa, ko jo ujameš v sliko. Mojca Mavec nas bo popeljala predvsem med prebivalce, ki že stoletja kljubujejo divji naravi. So mar tudi zato Islandci bili prvi v Evropi, ki so spet uradno psrejeli staroverstvo: Spoznali bomo, kaj so jedli Vikingi, kako starodaven jezik je islandščina in iskali odgovor na vprašanje, zakaj ima dežela s tako nizko stopnjo kriminala, toliko odličnih piscev kriminalnih zgodb.
Oddaja Avtomobilnost gledalcem in spletnim uporabnikom prinaša kakovostne servisno-informativne prispevke, voznike pa na sproščen, moderen in strokovno neoporečen način informira o novostih s področja prometa, prometne varnosti, sodobnih tehnologij, ekologije, kot tudi avtomobilih in motociklih, torej o mobilnosti v najširšem pomenu. Spletna stran: https://www.rtvslo.si/zivljenjski-slog/avtomobilnost
Z iskanjem pristnosti v eni največjih evropskih držav ne boš imel težav: od Severnega morja do najvišjega nemškega vrha je približno 800 kilometrov priložnosti. A edinstveno zgodovino odraža južni del Nemčije. Tu bomo raziskali stare obrti Črnega gozda, prehodili dobro uhojeno pot med nekdanjo Kranjsko in Tubingenom in se preko manj odkritih mokrišč ob vznožju Alp spustili do Oberramergaua, ki je povezan tudi z najstarejšim dramskim besedilom v slovenščini.
24-urna dirka Le Mans praznuje 100. obletnico. Odpravili smo se torej na praznovanje, vendar na prav poseben način - po zraku, a ne z letalom, temveč s prav posebnim orjaškim balonom, ki je že desetletja ključen sestavni del vseh velikih svetovnih dirk - z Goodyearovim blimpom.
Dirka po Sloveniji je sicer kolesarska, vendar na njej igrajo pomembno vlogo tudi motorizirana vozila. Tista s samo enim parom vrat ponavadi prevažajo snemalce, tista s štirimi in karavanskim zadkom vozijo večinoma na strehi rezervna kolesa, za direktorja dirke in njegov dober pogled na dogajanje pa je potrebno vozilo, pri katerem lahko odstremo streho. Poglobili smo se v zgodbo avtomobilov na kolesarski dirki.
Otroci, starši, gibčni in gibalno ovirani, tisti, ki se vozijo z električnim pogonom in tisti z nožnim, v mestnem jedru se srečamo vsi. In v takšnem mestnem jedru hitro postane jasno, da prometna pravila pogosto niso prav dosti zanesljiva, temveč se je pogosto treba znajti, prilagoditi. Z zdravo pametjo, predvsem pa s sočutjem. Skupaj z otroki Osnovne šole Šenčur in mimoidočimi Kranjčani smo torej trenirali sočutje v prometu.
Oddaja Avtomobilnost gledalcem in spletnim uporabnikom prinaša kakovostne servisno-informativne prispevke, voznike pa na sproščen, moderen in strokovno neoporečen način informira o novostih s področja prometa, prometne varnosti, sodobnih tehnologij, ekologije, kot tudi avtomobilih in motociklih, torej o mobilnosti v najširšem pomenu. Spletna stran: https://www.rtvslo.si/zivljenjski-slog/avtomobilnost
Neveljaven email naslov