Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Ob koncu sezone se v oddaji Ah, ta leta! obračamo nazaj, k zgodbam, ki so se nas v preteklem letu dotaknile. Bilo jih je res veliko, preveč za eno oddajo. Zbrali smo osem zgodb posameznikov in skupin, ob katerih smo se smejali, jokali, vzdihovali in se jim čudili. Od premagovanja depresije do ustvarjanja umetnin, od rolanja ob obali do ustvarjanja toplih sosedskih odnosov – od vseh smo se česa naučili.
Veliko Slovencev si deli strast do vrtnarjenja. Okoli hiš nastajajo prave zelene oaze, skrbno urejene travnate površine, ki jih bogatijo prelepe cvetlične gredice prelivajočih se barv, okrasno grmovje, ribniki in številna drevesa. Okrasnim vrtovom pa se seveda pridružujejo tudi zelenjavni vrtovi, saj se ljudje vse bolj zavedamo pomena domače, ekološko pridelane zelenjave. O tem, zakaj je vrtnarjenje tako priljubljeno, koliko truda, znanja in dela je potrebnega za negovanje vrta, katere rastline so v slovenskih vrtovih najbolj priljubljene ter kako slovenski vrtovi postajajo vse bolj urejeni, domiselno oblikovani in rastlinsko pestri se bomo v studiu pogovarjali z Matjažem Mastnakom iz Arboretuma Volčji potok. Lidija in Peter Knavs sta oazo miru, barv in vonjev, kot rada poimenujeta svoj okrasni vrt, začela oblikovati pred dobrimi 15 leti kot popolna vrtnarska začetnika. Danes ima njun vrt vse, kar vrt z veliko začetnico mora imeti: vodni motiv, zanimivo drevnino in grmovnice, smaragdno zeleno trato, ki se v širokih pasovih vije med barvitimi gredami, zanimivo vrtno okrasje, kamne iz bližnje okolice … Vrtiček pa si lahko privošči vsak, tudi ljudje, ki živijo v blokih – kako ga na svojem balkonu ali terasi načrtovati, katere rastline izbrati in kako jih pravilno negovati, bo z nami delila Jerneja Jošar, zagovornica ekološkega vrtnarjenja.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Nekateri so rojeni popotniki, druge potovanja v daljne dežele vabijo, a ne vedo, kje začeti, tretje pa prav nič ne mika iti v svet. Verjetno pa nas vse zanimajo popotne zgodbe. Da starost ni nobena ovira za potovanje, v oddaji Ah, ta leta! dokazujeta upokojena zakonca Marjan in Stanka Poljanec, ki zadnjih 15 let navdušeno raziskujeta svet in odkrivata nove kraje. #ahtaleta #potovanja
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Stoletniki so najhitreje rastoča demografska skupina. Po podatkih statističnega urada je v Sloveniji v začetku leta živelo 363 ljudi, starih sto ali več let. In marsikdo med njimi dokazuje, da je življenje lahko lepo in pestro tudi v visoki starosti. Recepta za to, kako dočakati 100 let, vam v oddaji Ah, ta leta! sicer ne bomo dali, ker ga nimamo. Morda pa vam bodo nasveti in napotki, ki jih boste slišali, pomagali do polnejšega in kakovostnejšega življenja tudi v pozni starosti. Naša sogovornica je Ajda Svetelšek, dolgoletna sodelavka Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, danes pa psihologinja v Varstveno delovnem centru Tončke Hočevar.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Naša koža skupaj z nami nabira izkušnje in skoraj ničesar ne pozabi. Koža ni zgolj naš največji, ampak tudi izredno pomemben organ. Toda da lahko opravlja vse svoje naloge, je treba zanjo skrbeti; če ne bomo, nam bo to tudi hitro pokazala. Zakaj je koža pomembna in kako poskrbeti za njeno zdravje, bomo danes govorili z zdravnikom, dermatovenerologom Borutom Žgavcem. Kaj se dogaja s kožo, ko se staramo? Na katere kožne spremembe naj bodo starejši pozorni, kdaj se odpraviti k zdravniku? Zakaj se staramo tako različno? Katere sestavine naj vsebujejo izdelki za nego zrele kože, čemu pa naj se raje izogibamo? Kako lahko zmanjšamo vpliv škodljivih zunanjih dejavnikov na kožo? Tako kot velja za večino stvari v življenju, je tudi sončna svetloba po eni strani dobra in jo nujno potrebujemo, po drugi strani pa je nevarna in škodljiva, čeprav škodljivih učinkov morda ne vidimo takoj. Pretirana izpostavljenost UV-žarkom je tudi eden izmed pomembnejših dejavnikov za razvoj kožnega raka. Z najnevarnejšo obliko se je spopadla tudi Anja Matušin.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Tokrat se zapeljite z nami v svet motorjev. Strast, avanturizem, adrenalin, prijateljstvo, raziskovanje; vse to povezuje motoriste in motoristke različnih starosti. Zelo verjetno niste nekdo, ki že 45 let svet odkriva na dveh kolesih, tako kot gostja v studiu– psihologinja in psihoterapevtka Irma Žaman, zaprisežena motoristka. Z njo se bomo pogovarjali o predsodkih in stereotipih o motoristih, kaj pravzaprav definira motorista - je to motor, ki ga vozi, količina kilometrov, ki jih naredi, opozorili pa bomo tudi na to, da vožnja z motorjem ne sme biti sredstvo za sprostitev po stresnem tednu in kaj lahko naredi vsak posameznik, da bo njegova vožnja prijetno, a tudi varno doživetje. Na kratki vožnji smo se pridružili tudi skupini motoristov, ki vozijo najbolj legendarno znamko motornih koles na svetu – Harley Davidson. Z njimi je bil tudi 92-letni Simon Hribar, ki kljub visoki starosti še vedno rad sede na svojega Harleyja s prikolico. Vožnja z motorjem je veščina, ki se je nikoli do konca ne naučimo in jo je treba ves čas obnavljati. Sploh na začetku sezone, ko motoristom manjka fizične pripravljenosti, gibčnosti in spretnosti. Zato smo obiskali tudi trening varne vožnje na Vranskem.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Čebelarjenje je tradicionalna slovenska dejavnost, ki sega daleč v zgodovino. Naši predniki so namreč dobro vedeli, kako so ta majhna, a mogočna bitja pomembna za naše preživetje. Od leta 2017 20. maja zaznamujemo svetovni dan čebel. Pobuda, da si ta mala in pomembna bitja zaslužijo svoj dan, je prišla iz Slovenije. Slovenci smo res tesno povezani s čebelami, kar dokazuje tudi nedaven vpis slovenskega čebelarstva na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. O pomenu čebel za človeštvo in pomenu čebelarstva za Slovence se bomo pogovarjali s prvo slovensko čebelarsko mojstrico in podpredsednico Čebelarske zveze Slovenije, Marijo Sivec. Poleg pomena medonosnih čebel bomo predstavili tudi pomembno vlogo divjih opraševalcev. Čebelarstvo pa ni le dejavnost, vezana na podeželje, kar dokazujejo čebelarji v mestih. V Ljubljani smo obiskali tri urbane čebelarje. Ljubo Struna se s čebelarstvom ukvarja že več kot 80 let. Francu Petrovčiču se lahko zahvalimo za prvi mestni med v Ljubljani, Gorazd Trušnovec pa vodi društvo Urbani čebelar.
Neveljaven email naslov