Volitve v DZ
()

Poudarki

  • Zmagoviti Janša porazil LDS
  • Vlada napovedala reforme na vseh področjih
  • Opozicija očita politično kadrovanje
  • Sprejet zakon o RTV-ju
  • Kmetijsko ministrstvo izgubilo arhive
  • Grožnja ptičje gripe
  • Očitki o vmešavanju v delo policije
  • Vložili obtožnico proti Mitji Ribičiču
  • Brezigarjeva postala generalna državna tožilka
  • Erjavec na čelo DeSUS-a, Kacin zamenjal Ropa
  • Bajuk s težavo ohranil vodenje NSi-ja
  • Odprava prometnih nalepk
  • Odgovor na dogovarjanje o morskem pasu med Italijo in Hrvaško razjezil Hrvate
  • Protesti proti reformam
Po volitvah leta 2004 se je končalo obdobje LDS-a, saj je zmagala Koalicija Slovenija. Mandatar za sestavo vlade je postal Janez Janša, prvak SDS-a. Foto: MMC RTV SLO
Novi pravosodni minister Lovro Šturm je obljubil, da bodo krivci za afero Orion kaznovani. Boštjan Penko je kot vrhovni državni tožilec leta 2008 odstopil od pregona, ker naj ne bi šlo za kaznivo dejanje. Foto: MMC RTV SLO
       Obdobje izgubljenih priložnosti, velikih obljub in razočaranj.       
 Anton Rop o prvih stotih dneh vladanja nove vlade
       "... odrediti obvezni zakonski pregled mednožja, da bi ugotovil, katerega spola sploh sta."       
 Pavel Rupar (SDS) poslankama Majdi Širca (LDS) in Majdi Potrata (SD) med obravnavo zakona o istospolnih zvezah
       To je bilo, mimogrede, prvič v zgodovini samostojne Slovenije, da sta opozicijski stranki zahtevali referendum, torej preverjanje politike vlade na referendumu, in potem to izgubili.       
 Branko Grims (SDS) po razglasitvi referendumskih izidov o zakonu o RTV-ju.
Mitja Ribičič
Tožilstvo je vložilo obtožnico proti nekdanjemu vodji Ozne Mitji Ribičiču zaradi suma kaznivega dejanja genocida. Foto: MMC RTV SLO
Karl Erjavec
Karl Erjavec je postal prvak DeSUS-a, kot obrambni minister pa je sprožil manjši škandal, saj naj bi se z ženo izmuznil mejni kontroli na letališču Brnik. Foto: EPA
Jelko Kacin in Tone Rop
Jelko Kacin je nadomestil Toneta Ropa na mestu predsednika stranke. Rop je vse leto zagotavljal, da stranka kljub izstopom ne razpada, nato pa je sam mandat končal kot poslanec SD-ja. Foto: RTV SLO
Kljub slabemu vremenu se je na protestih proti nameravanim vladnim reformam zbralo veliko ljudi. Foto: MMC RTV SLO
Marija Lukačič
Kmetijsko ministrstvo Marije Lukačič je ugotovilo, da so arhivi o dodeljenih subvencijah neurejeni in delno izgubljeni, zato se je prvo leto mandata veliko časa ukvarjalo z obnovitvijo arhivov. Foto: RTV SLO
Bogdan Barovič
Bogdan Barovič in drugi poslanci SNS-ja naj bi v parlament prinesli vsak svoje strelno orožje. Foto: RTV SLO

Dodaj v

Pregled mandata 2004/2005

Leto končano s sindikalnimi protesti
1. avgust 2008 ob 09:35
Ljubljana - MMC RTV SLO

Stranka Janeza Janše je na četrtih parlamentarnih volitvah oktobra 2004 zmagala z 29,1 odstotka glasov in končala prevlado LDS-a.

SLS je v koaliciji z SLS-om, NSi-jem in DeSUS-om sestavil novo vlado, z 49 mandati v državnem zboru. Mandatar za sestavo vlade je postal predsednik SDS-a Janez Janša, parlament pa je potrdil vlado s 16 ministri.

V prvih sto dnevih vladanja je zmagovalec med drugim napovedal skorajšnjo spremembo davčne reforme, novi pravosodni minister Lovro Šturm pa je zagotovil, da bodo krivci za afero Orion kaznovani. Janša je prvaku SD-ja Borutu Pahorju ponudil, da naj izbere kandidate za opozicijske nadzornike v državnih družbah, kar je Pahor zavrnil.

Veliko dela za Zvera
Novi šolski minister Milan Zver je moral veliko svojega časa posvetiti t. i. romski problematiki, saj se je zaradi napada sorodnikov romskih učencev na učitelja zgodil v osnovni šoli v Bršljinu upor staršev, ki so grozili celo z bojkotom šole. Zver je predlagal nivojski pouk, po katerem bi pri nekaterih predmetih romske otroke ločili od drugih, kar je vzbudilo etične pomisleke tako v javnosti kot v delu opozicije. Vodja poslanske skupine Tone Rop je prvih sto dni delovanja nove vlade označil za čas izgubljenih priložnosti, saj naj bi vlada v glavnem kadrovala, namesto da bi predstavila prioritete mandata.

Nekaterim prekrškarjem odpustili grehe
Državni zbor je z namenom razbremenitve sodišč sprejel zakon o aboliciji nekaterih lažjih prekrškov. Vlada je v sprejetje poslala tudi spremenjen predlog zakona o RTV Slovenija, pri katerem naj bi po besedah ministra za kulturo Vaska Simonitija upoštevala tudi pripombe novinarjev. Ti so predlogu nasprotovali in mu med drugim očitali, da je bil sprejet brez javne razprave ter da pomeni podrejanje javne ustanove vladi. Aprila je generalna državna tožilka postala Barbara Brezigar. Vlada je veliko časa posvetila prometu in je med drugim odpravila prometne nalepke in znova uvedla podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja.

Leto dni članstva v EU-ju
Prvo leto dni od članstva v EU-ju je premier označil kot nadaljevanje poti v pravo smer, medtem ko je predsednik države Janez Drnovšek opozoril na pomen črpanja sredstev EU-ja in nujnost, da si Slovenija v finančnem načrtu povezave za obdobje 2007-2013 zagotovi položaj neto plačnice. Ustavno sodišče je maja odločilo, da zakon o trgovini ni v neskladju z ustavo, zato naj bi začel veljati leta 2006. Karl Erjavec je postal novi predsednik DeSUS-a, v DZ-ju pa so se kresala mnenja glede t. i. vojnih zakonov, saj je bila njihova obravnava na izredna seji zamrznjena in prestavljena na julijsko sejo. Vlada je v DZ poslala predlog rebalansa proračuna. Zaradi suma kaznivega dejanja genocida je tožilstvo ovadilo nekdanjega načelnika Ozne Mitjo Ribičiča.

Referendum o Hrvaški?
Junija sta se na Brionih na skupni seji srečali slovenska in hrvaška vlada ter sprejeli izjavo o izogibanjih incidentom, v Pulju pa sta se srečali zgodovinski komisiji obeh držav, ki naj bi v dveh letih pripravili poročilo o odnosih med državama. Vzdušje je zmotil predlog Marjana Podobnika (SLS), da naj Slovenci na referendumu odločajo o vstopu Hrvaške v EU. Minister za javno upravo Gregor Virant se je branil očitkov, da je vlada izvršila že 100 kadrovskih zamenjav. Po njegovih besedah je šlo le za dve, v vseh drugih primerih zamenjav pa je bil vzrok pretek mandata, upokojitev ali razrešitev iz krivdnih razlogov. Anton Rop je kljub izstopu nekaterih mestnih svetnikov iz LDS- a zatrdil, da stranka ne razpada.

Rupar v parlament vnesel sovražni govor
Sredi meseca so se razvnele strasti v parlamentu. Bogdan Barovič (SNS) je priznal, da je v državni zbor prinesel strelno orožje, Pavel Rupar (SDS) pa je med obravnavo zakona o istospolnih zvezah dejal, da bi bilo treba poslankama Majdi Širca (LDS) in Majdi Potrata (SD) "odrediti obvezni zakonski pregled mednožja, da bi ugotovil, katerega spola sploh sta". Manjši škandal je zakuhal tudi obrambni minister Karl Erjavec, ki se je po prihodu s službene poti po pristanku na Brniku izognil mejnemu nadzoru. Erjavec je dejal, da je izstopil na vojaškem delu letališča, ker je kot obrambni minister varovana oseba, več očitkov opozicije pa je letelo tudi na to, da je za službeno pot najel zasebno letalo.

Julija se je v DZ-ju nadaljevala razprava o sovražnem govoru. Peticijo zoper takšno izrekanje je podpisalo več sto ljudi, predsednik DZ-ja France Cukjati pa je dejal, da nima podlag za ukrepanje, in dodal, da se je Rupar opravičil. Vlada je namesto Jerneja Pavlina, ki je odstopil zaradi navodil tiskovnim predstavnikom, da naj se novinarjem Mladine ne daje informacij oziroma naj bodo le te skope, na njegovo mesto imenovala Valentina Hajdinjaka. Poslanci so znova potrdili zakon o RTV-ju, opozicija pa je vložila zahtevo za referendum, saj je menila, da bo prišlo do politizacije zavoda.

Kdo nadzoruje delo policije?
Konec meseca je odstopilo več državnih sekretarjev, vrelišče na politični sceni pa je spet dvignila afera Ribičič. Pomočnik direktorja kriminalistične policije Marjan Erhatič se je na javnost obrnil z odprtim pismom zaradi afere v zvezi z nadzorom dela novinarke Damjane Seme in domnevnih nepravilnosti v primeru Ribičič. Nekdanji direktor policije Bojan Potočnik, ki ga je v tem mandatu nasledil Jože Romšek, je notranjega ministra Dragutina Mateja in premierja Janšo obtožil, da sta policijo izrabila v politične namene. Janša je navedbe zanikal in pohvalil Matejevo delo. Erhatiča so novembra degradirali, ker naj bi bilo njegovo javno pismo hujša kršitev delovnih obveznosti in naj bi škodilo ugledu policije.

Ministrstvo za zunanje zadeve je avgusta presenetilo dogovorjanje Hrvaške in Italije v zvezi z razdelitvijo epikontinentalnega pasu med državama. Slovenski strokovnjaki so opozarjali na negativne posledice, če Slovenija ne bo vključena v pogovore.

Ministrstvo izgubilo arhive
Na ministrstvu za kmetijstvo pod vodstvom ministrice Marije Lukačič se je razpletala afera o arhivih subvencij za kmetijstvo. Afero je konec leta 2004 nehote sprožil kmet Alojz Guštin, ki je želel izvedeti podatke o vsoti nepovratnih sredstev, ki jih je prejel njegov sosed. Ministrstvo mu vpogleda ni dovolilo, nato pa se je izkazalo, da arhivov sploh ni. Avgusta je ministrstvo sporočilo, da manjka le še pet odstotkov arhiva, drugo pa se je našlo ali obnovilo.

Zakon o ekološki coni razbesnel Hrvate
MZZ je pripravil zakon o ekološki coni in epikontinentalnem pasu, s katerim bi vlada imela določen mandat za pogajanja o razmejitvi obeh pasov s sosedama. Slovenija je z zakonom uveljavila stališče, da ima država pravico do dostopa na odprto morje in s tem pravico do razglasitve zaščitne cone. Zakon, ki ga je DZ sprejel na prvi popočitniški seji, je sprožil ostre odzive Zagreba, ki ga je označil za pravno ničen dokument. Slovenija je odgovorila, da le uveljavlja svoje pravice.

Sod in Kad s prodajo Mercatorja vzbudila sume
Septembra je vlada začela izvajati napovedani umik iz gospodarstva z napovedjo prodaje deležev Mercatorja. Delnice Soda in Kada sta za 38.000 tolarjev za delnico kupila Pivovarna Laško in Istrabenz, kar je prineslo očitke opozicije, da je bila prodajna cena prenizka. Zaradi suma zlorabe notranjih informacij pri prodaji Mercatorja sta bili napovedani tudi ovadbi zoper prvaka Kada in Soda, saj naj bi obstajal sum, da sta kupca delovala usklajeno. Državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu in prva nadzornica Kada Andrijana Starina Kosem je te navedbe označila za nesmiselne. V sago o Mercatorju sta se pozneje vmešala tudi ATVP , ki je od Pivovarne Laško in Istrabenza zahteval vpogled v pogodbo o prodaji.

Referendum potrdil zakon o RTV-ju
25. septembra so se državljani izrekali na referendumu o RTV-ju. Udeležilo se ga je okoli 30 odstotkov volivcev in zakon z majhno večino potrdilo. Zakon je predvidel tudi uvedbo tretjega, parlamentarnega programa RTV Slovenija.

Vlada je oktobra v javno razpravo poslala predloge novih strukturnih reform. Vključevali so davčno reformo, ki naj bi razbremenila gospodarstvo in poenostavila postopke, reformo sistema socialnih transferjev, spremembo pokojninskega sistema in spremembo zdravstvenega sistema. Po mesecih razprav je koalicija reforme zagovarjala, opozicija, ki je potrebo po reformah priznala, pa jim je očitala, da so slabo pripravljene. Vlada je sprejela tudi uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov in tako preprečila njihovo podražitev. Odločila je, da se bodo cene goriv usklajevale vsakih 28 dni, in ne več vsakih 14 dni.

Ptičja gripa na mejah države
Jelko Kacin je postal nov predsednik LDS-a, Tone Rop pa je ostal vodja poslanske skupine stranke. Vlada je sprejela in v DZ poslala še zadnja od petih davčnih zakonov v okviru davčne reforme. Največ sprememb je prinesel zakon o dohodnini. Oktobra je paniko povzročil mrtev labod, najden v Dravi, za katerega se je izkazalo, da je poginil zaradi zadušitve. Vurs je razširil območja ukrepov, a opozarjal, da razlogov za paniko ni.

Andreju Bajuku se je uspelo ohraniti na položaju prvaka NSi-ja, čeprav mu je del članstva očital, da je izgubil stik z njimi. Slovenijo so po besedah zunanjega ministra Dimitrija Rupla na evroatlantskem svetu pohvalili za dobro vodenje OVSE-ja, ki se je po enem letu končalo. V Ljubljani so se konec tedna zbrali protestniki proti vladnim reformam. Protest so organizirale štiri sindikalne centrale, zbralo pa naj bi se okoli 40.000 ljudi.

Vladna ekipa je bila ob koncu leta prepričana, da je v prvem letu delovala učinkovito. V DZ je poslala več zakonov, največ sprejetih sodi na področje zunanjega ministrstva, sledi mu finančno. Vlada je zasedala na 51 rednih in 90 dopisnih sejah, na katerih je obravnavala 2.437 točk. Premier Janša kljub ugibanjem in namigom v prvem letu vladanja ni zamenjal ministrov.

Prijavi napako
Komentarji
Ta novica trenutno še nima komentarjev.
Kazalo