Slap Boka, katerega padec znaša 106 metrov. Foto: RTV SLO
Slap Boka, katerega padec znaša 106 metrov. Foto: RTV SLO

Če konec tedna nimate kaj početi, zakaj ne bi obiskali severozahodnega konca Slovenije? Kraji so blizu in domačini bodo veseli vašega obiska. Tu izvira Gregorčičeva bistra hči planin, Soča, ki si utira pot izpod gora, in je tudi prostor vrhunske kulturne dediščine.

V teh krajih se je odvijala soška fronta, ki je bila v skupnem obsegu z več kot 600 kilometri dolžine ena najbolj znanih in krvavih bitk 1. svetovne vojne. Eden od krajev, ki jih je vojna najbolj prizadela, je Kobarid. Tamkajšnji muzej gosti stalno razstavo o soški fronti, pri čemer v ospredje postavlja navadne ljudi, ki jim je vojna spremenila življenja.

Obnovljena trdnjava Kluže
Ko ste v Posočju, velja obiskati trdnjavo Kluže, ki je v 15. stoletju služila kot obramba pred Turki. Njena lega je strateška, saj nadzoruje vstop v Bovško dolino, zato je bila v toku časa dograjena in utrjena, največji sijaj pa je dosegla konec 19. stoletja. Med prvo svetovno vojno je bila skoraj povsem uničena, saj je bil v njej sedež avstro-ogrske garnizije tik za frontno črto. Po vojni so njeni ostanki propadali, šele leta 1987 pa so začeli izvajati več let trajajočo spomeniškovarstveno akcijo, med katero so trdnjavo obnavljali in uredili okolico.

Na prepihu trgovskih in vojaških poti
Z bogatim in na novo obnovljenim, a ne tako znanim muzejem se ponaša Tolmin, kjer so na ogled arheološke izkopanine iz okolice, ki se ponaša s prazgodovinskimi najdišči. Prostor je bil vedno na prepihu civilizacij. Čez Predel je denimo že v rimskih časih potekala pomembna trgovska pot, ki je Koroško povezovala z Goriško, zato bogata arheološka nahajališča v Posočju niso redkost.

Tu je bilo tudi prizorišče Napoleonovih bojev. Leta 1808 so Avstrijci začeli graditi trdnjavo na Predelu, ki je odigrala pomembno vlogo v bitki z Napoleonom. Von Hermannsdorf se je tu boril do konca. Francozi so trdnjavo požgali, večina avstrijskih vojakov je padla.

Trdnjava na Predelu, kjer so Francozi porazili Avstrijce, trdnjavo pa požgali. Foto: RTV SLO
V spomin na padle so Avstrijci leta 1848 postavili spomenik v obliki piramide s podobo ranjenega leva. Foto: RTV SLO
Posledice plazu, ki je zasul Log pod Mangartom, so v podobi boleče brazgotine v krajini vidne še danes. Foto: RTV SLO
Med velikane Julijskih Alp s svojimi 2.679 metri nadmorske višine sodi Mangart. Foto: RTV SLO
Le nekaj kilometrov nižje od plazu je vojaško pokopališče padlim borcem prve svetovne vojne. Spomenik je postavil Ladislav Kofranek iz Prage, prikazuje pa bosanskega vojaka in avstrijskega lovca. Foto: RTV SLO
V štirih terasah je pokopanih 859 avstro-ogrskih vojakov, padlih na Rombonu. Foto: RTV SLO
Rudnik iz časov cesarja Franca Jožefa I., kamor so hodili služit kruh loški rudarji. Foto: RTV SLO
Med 1. svetovno vojno je tik ob trdnjavi Kluže potekala fronta. V njej je bila nameščena avstro-ogrska vojska, danes pa je odprta za obiskovalce. Foto: RTV SLO
Ljubiteljsko društvo v trdnjavi Kluže v izvirnih kostumih ob koncih tedna obiskovalcem pričara vzdušje prve svetovne vojne. Foto: RTV SLO
Na nesmiselnost prve svetovne vojne opozarja spomenik, izdelan iz odpadnega orožja s soške fronte. Prekriva ga trava, a spomin na grozote še živi. Foto: RTV SLO
Relativno dobro ohranjen tloris tipične rimske hiše. Foto: RTV SLO