Pirhi ne spadajo le na krožnik. Foto: EPA
Pirhi ne spadajo le na krožnik. Foto: EPA

Tradicionalne velikonočne jedi, ki ne smejo manjkati ob veliki noči, imajo svoj simbolični pomen.

Šunka in suho meso predstavljata Kristusovo telo, hrenova korenina žeblje, s katerimi so Kristusa pribili na križ, potica (najbolj tista, ki je spečena v okroglem modelu za šarkelj) spominja na trnovo krono, jajca pa naj bi bila kaplje Kristusove krvi. Družbo jim delajo številne druge jedi, ki se večinoma ponašajo s pridevkom velikonočni: velikonočni kruh, velikonočna pogača, velikonočna klobasa v merlotu ter tudi jagnjetina na različne načine.

Aleluja v spomin na veliko lakoto
Najstarejša slovenska velikonočna jed je aleluja, danes malo poznana domača jed. Izvor aleluje etnologi iščejo v revnih razmerah, v katerih je pred stoletji živela večina Slovencev, in slabem pridelku kmetov. Preprosto jed iz posušenih repinih olupkov so sprva velikokrat kuhali v hudih časih, npr. ned vpadi Turkov, kasneje pa so jo postregli v spomin na hudo lakoto, ki so za v lonec ostali le še suhi repini olupki. Aleluja je postala tudi prva velikonočna jed, po kateri se je velikonočni zajtrk lahko začel. Aleluja je res zelo preprosta jed, kar dokazuje tudi recept zanjo. Posušene repine olupke je potrebno dva dni namakati v vodi, ki jo vmes večkrat zamenjamo. Dobro namočene olupke nato nasekljamo in jih zakuhamo v čisto juho, v kateri smo skuhali suho meso. Jed zgostimo s podmetom in zabelimo z ocvirki.

Ob koncu belega tedna, ki je teden po veliki noči, verniki velikonočni jedilnik ponovijo in na mizo ponovno postavijo šunko, hren, trdo kuhana jajca in potico.

Tudi praznik spomladanske zelenjave
Velikonočni prazniki pa danes niso več le priložnost za uživanje ob pirhih, šunki, hrenu in potici, ampak so tudi prvo pomladni praznik, ko je na vrtovih in tržnicah že na voljo prva spomladanska zelenjava in sadje. Beluši, mlada čebulica, por, mlado korenje, kolerabica, sveža zelišča ter celo jagode in rabarbara vedno pogostje dobijo priložnost, zlasti kadar, tako kot letos, Velika noč praznujemo v drugi polovici aprila.

Golobica, jagnje in zajček
Nekateri narodi, ki praznujejo Veliko noč, več pozornosti namenijo velikonočnemu zajtrku, drugi velikonočnemu kosilu. Prav vsi pa pojedo veliko jedi in živil, ki naj bi se jim med več kot mesec dni dolgim postom odrekali. Švedi pripravijo quiche oz. neke vrste pito s šunko in sirom ter orehov kolač, v vzhodni Evropi jedo makove kolače, rdečo peso s hrenom in šunko z medom, Nemci so največji oboževalci hrena, v Veliki Britaniji pečejo jagnjetino in pripravljajo krešino juho, Grki pečejo limonin kolač, Italijani pa božični panettone zamenjajo s colombo, torej kolačem oz. kruhom v obliki golobice. Prav povsod pa otroci pojedo ogromno čokoladnih jajčk in čokoladnih zajčkov.