Bohorič se je rodil okoli 1520 v bližini Brestanice. Po končanem študiju jezikoslovja in glasbe v Wittenbergu je postal za okoli 10 let vodja šole v Krškem. Bil je tudi ravnatelj stanovske šole v Ljubljani, šoli je napisal tudi šolski red in določil slovenščino za občevalni in poučevalni jezik na začetni stopnji.

Leta 1584 je izdal prvo slovensko slovnico Zimske urice proste (Arcticae horulae succisivae), ki je bila v latinščini (prevedel jo je Jože Toporišič leta 1987). Izdana je bila v Wittenbergu. V njej je avtor s pravopisom, oblikoslovjem in skladnjo teoretsko utemeljil obstoj slovenskega jezika. V knjigi je idejno pomemben uvod, kjer se pojavljajo pogumne misli o prihodnosti slovenskega naroda. Pomembna so tudi načela črkopisa, ki se po njemu imenuje bohoričica. Slovnica je bila napisana po zgledu latinske, zato je spregledala nekatere značilnosti slovenščine, vendar je kljub temu ostala v veljavi dobrih dvesto let.

Drugi dogodki na današnji dan...

Leta 1272 je princ Edvard postal angleški kralj. Predtem je 16. novembra umrl njegov oče Henrik III.

Leta 1407 sta Ivan, burgundski vojvoda, in Ludvik Valoiški, vojvoda Orleanski, podpisala premirje.

Leta 1620 se je rodila Peregrine White, prva Angležinja, rojena v koloniji Massachusetts.

Leta 1662 je umrl guverner španske Nizozemske, avstrijski nadvojvoda Leopold Wilhelm.

Leta1700 je v bitki pri Narvi švedski kralj Karl XII. premagal ruskega carja Petra Velikega.

Leta 1737 je umrla žena angleškega kralja Georgea II. Caroline Ansbachška.

Leta 1761 se je rodil papež Pij VIII., s pravim imenom Francesco Saverio Castigliani.

Leta 1789 je New Jersey kot prva ameriška zvezna država ratificirala ustavo.

Leta 1820 je 80-tonski kit glavač potopil ladjo Essex, ki je odplula na lov na kite iz Nantucketa v ameriški zvezni državi Massachusetts.

Leta 1844 se je rodila danska princesa in angleška kraljica Alexandra, s celotnim imenom Alexandra Carolina Marie Charlotte Louise Julia von Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg.

Njen oče je bil danski kralj Christian IX., mati pa Louise von Hesse-Kassel. Alix se je rodila v Rumeni palači v Copenhagnu.

Leta 1873 so se Budim, Óbuda in Pešta združili v Budimpešto.

Leta 1889 se je rodil ameriški astronom Edwin Hubble.

Leta 1902 sta Henri Desgrange in njegov prijatelj, novinar Géo Lefevre, dobila idejo o ustanovitvi Tour de France, medtem ko sta kosila v pariški restavraciji Café de Madrid.

Leta 1914 se je rodil italijanski modni kreator Emilio Pucci.

Leta 1914 se je začela cerska bitka, z njo pa tudi vojna med Avstro-Ogrsko in Srbijo.

Leta 1917 je bila Ukrajina razglašena za republiko.

Leta 1925 se je rodil Robert Fitzgerald Kennedy, ameriški demokratski politik, brat ameriškega predsednika Johna. Tudi sam je bil leta 1968 žrtev atentata. Istega leta je bil tudi kandidat za predsednika Združenih držav Amerike.

Leta 1925 je umrla britanska kraljica Alexandra.

Leta 1934 je Turčija sprejela protikurdski zakon.

Leta 1936 je umrl španski politik José Antonio Primo de Rivera.

Leta 1940 je Madžarska pristopila k trojnemu paktu.

Leta 1945 je umrl angleški kemik in Nobelov nagrajenec Francis William Aston.

Leta 1945 se je v Nürnbergu začelo sojenje vrhovnim nacističnim voditeljem, za zločine, storjene med 2. svetovno vojno. Sodili so 24 nacistom in vse obsodili, dvanajsterico na smrtno kazen.

Leta 1947 se je angleška princesa Elizabeta poročila z poročnikom Philipom Mountbattnom v londonski opatiji Westminster.

Leta 1936 je začel vstajo proti vladi Ljudske fronte, ki je prerasla v državljansko vojno in je trajala od leta 1936 do 1939. Od leta 1937 je bil vodja fašistične falange. Diktatorja Franca so imenovali tudi Caudillo.

Leta 1975 je umrl španski general in diktator Francisco Paulino Hermenegildo Teódulo Franco y Bahamonde Salgado Pardo de Andrade, bolj znan kot Francisco Franco.

Rodil se je 4. decembra 1892. Bil je monarhist in je v armadi naglo napredoval, dokler ni 1931 kralj Alfonso XIII. abdiciral. Pod republikansko vlado nekaj časa ni več užival naklonjenosti, toda že 1935 je postal načelnik generalštaba.

Leta 1936 se je sprva obotavljal pridružiti vojaški zaroti, nato pa je julija iz Maroka v Španijo povedel čete, da bi strmoglavil republiko. V okrutni španski državljanski vojni (1936–1939) je zmagal in postal španski diktator. Njegov režim je združeval tradicionalni konservativizem s fašističnimi prvinami. Med drugo svetovno vojno je ostal nevtralen, čeprav naklonjen Nemčiji in Italiji.

Po njej se je odločil za nekoliko liberalnejšo notranjo politiko in 1969 princa Juana Carlosa, vnuka Alfonsa XIII., imenoval za svojega naslednika po svoji smrti in za dediča obnovljenega španskega prestola.

Leta 1989 je med žametno revolucijo v Pragi protestiralo že približno petsto tisoč protestnikov.

Leta 1991 je bil sprejet zakon o denacionalizaciji.

Leta 1992 je v kapelici gradu Windsor izbruhnil požar, ki je trajal 15 ur. Huje je poškodoval severnozahodni del gradu. Zagorelo je, ko je svetilka prišla v stik z zaveso.

Leta 1993 je umrl ameriški general slovenskega rodu Ferdinand Chesarek.

Leta 1994 je angolska vlada v Zambiji podpisala protokol z uporniško skupino Unita in tako končala 19-letno državljansko vojno.

Leta 1998 je talibsko sodišče v Afganistanu razglasilo obtoženega Osamo bin Ladna za človeka brez greha. Obtožen je bil, da je podtaknil bombe v ameriški ambasadi v Keniji in Tanzaniji.

Leta 1999 je Kitajska lansirala prvo vesoljsko plovilo Šendžou.

Leta 2003 je v Carigradu eksplodiralo več bomb.

Leta 2003 je umrl prvi predsednik Centralnoafriške republike David Dacko.

Leta 2003 je policija aretirala Michaela Jacksona na osnovi obtožb o nadlegovanju otrok.

Leta 2006 je umrl Robert Altman, ameriški filmski režiser. Rodil se je leta 1925.