Hoja po traku, od katere se ti zvrti v glavi. Foto: Balansa Slackine
Hoja po traku, od katere se ti zvrti v glavi. Foto: Balansa Slackine

Sfinga se je tudi na vrhuncu železne dobe klasičnega alpinizma, sredi 60. let prejšnjega stoletja, uspešno upirala prvim osvajalcem. Do druge polovice 20. stoletja so alpinisti prek triglavske severne stene že speljali množico smeri. Edini del, ki je ostajal neosvojen in je med njimi zbujal strahospoštovanje, je bila Sfinga, 300-metrski gladki steber tik pod robom stene. Zaradi komaj opaznih razčlemb in velikih previsov je tudi najboljšim dolgo predstavljala nerešljivo uganko.

"Pozdrav s triglavske severne stene, več kot 1000 m nad dolino, kjer smo postavili dve novi liniji," so po uspešno opravljenem podvigu na svoji Facebookovi strani delili tvorci podviga highline na Sfingi.

Pobudnik tega je Miha Škof iz društva Balansa slackline, ki je prijatelje vrvohodce iz Nemčije in Avstrije povabil na "sprehod" po 80 m dolgem traku, ki so ga razpeli s Sfinge. "Pri highlinu iščemo izpostavljene kraje, na visokem, med dvema stolpoma, čez gorska jezera ... Za Sfingo sem se odločil, ker je najbolj izpostavljeno mesto pri nas, od koder se ponuja čudovit razgled."

Fantje so po urah hoje prispeli na cilj, na najmogočnejšo steno v naših gorah, sledilo je štiriurno postavljanje traku, celotno izkušnjo pa je otežilo tudi vreme, saj je bil Triglav večino časa odet v oblake in meglo.

Hoja v neznano ni zmotila vseh vrvohodcev, predvsem ne Juliana iz Nemčije, ki je trak prehodil brez enega samega padca, pa še dveh, ki sta trak prehodili z le nekaj padci. Miha daljše, 80-metrske razdalje ni prehodil v celoti, saj je - kot je sam povedal -, vreme storilo svoje. "Čista megla, oblaki, česa takega še nisem izkusil, vreme ni bilo idealno." Je pa prehodil krajši, 20-metrski napon, ki so ga prav tako postavili.

Kot je poudaril Miha, je za varnost poskrbljeno, tudi, če padejo z vrvi, so tu dodatne vrvi, ki jih "zadržijo".

Fantje so na Triglavu že začrtali nov podvig, ki naj bi se zgodil drugo leto. Julian je opazil pot, dolgo približno 400 m. "Gre za težek izziv, saj že postavitev vrvi ni enostavna."

Vrvohodcem so neverjetno izkušnjo omogočili tudi na TNP-ju, kjer so pokazali zaupanje in odprtost do hoje po highlinu, kot ene izmed aktivnosti, ki jih lahko počnemo v gorskem svetu.

Hoja po traku tudi v Tivoliju
V Sloveniji highline še ni toliko razvit, pravi Miha, ki pa vse tiste, ki bi radi hodili po traku, na veliko nižjih točkah, uči slacklina - gre za obliko telesno-mentalne aktivnosti starodavne hoje po vrvi, ki je preplavila svet. Tako pri slacklinu kot pri highlinu ne gre samo za zabavo, ampak za premagovanje samega sebe, pravi Miha: "Poleg veliko drugih dobrih značilnosti te dejavnosti sem odkril, da lahko tekmujem le sam s seboj, s svojimi sposobnostmi, omejitvami in prepričanji. Naučiti se in izuriti kakšno koristno mentalno veščino ter jo uporabiti kje povsem drugje (pri inženirskem delu ali pomivanju posode), mi še vselej predstavlja zabavno igro z izzivi."

Sfinga se je tudi na vrhuncu železne dobe klasičnega alpinizma, sredi 60. let prejšnjega stoletja, uspešno upirala prvim osvajalcem. Do druge polovice 20. stoletja so alpinisti prek triglavske severne stene že speljali množico smeri. Edini del, ki je ostajal neosvojen in je med njimi zbujal strahospoštovanje, je bila Sfinga, 300-metrski gladki steber tik pod robom stene. Zaradi komaj opaznih razčlemb in velikih previsov je tudi najboljšim dolgo predstavljala nerešljivo uganko.