Vaša ocena: 
Ocena 5,0 od 52 glasov
Ocenite to novico!
Štirinožni ljubljenčki pogosto poskrbijo za zgodbe, ki nam sežejo v srce. Tako kot zdaj kuža Rocky, ki je prepotoval kar 700 km, da bi se vrnil domov.
Sirijec Ibrahim Fwal z družino živi v italijanskem obmorskem mestu Carrara, približno 100 km oddaljenem od Firenc. Pred petimi leti so se v zavetišču za male živali zaljubili v pasjega mladička Rockyja in ga vzeli za svojega. Njihova sreča pa je trajala le dve leti. Nekega dne so se vsi skupaj odpravili na plažo - družina se je veselo namakala v morju, Rocky pa jih je čakal na obali. Vsaj mislili so tako.
Ko so prilezli iz vode, njihovega psička ni bilo nikjer. Drugi kopalci so jim povedali, da so ga opazili z neznano skupinico ljudi, ki ga je za ovratnico odpeljala s plaže. Za Rockyjem se je za tri leta izgubila vsaka sled, nato pa je Ibrahima nenadoma poklical neki veterinar iz bližnje Pise in mu povedal, da je - sodeč po tetovirni številki v ušesu - našel njegovega psa in takrat se je začela razkrivati Rockyjeva osupljiva zgodba.
Želel je domov, samo domov
Kdo so ugrabitelji, ki so Rockyja odvedli s plaže v Carrari, še vedno ni znano, a oglasila se je družina iz Salerna, mesta tam daleč na jugu Italije. Povedali so, da so psička našli samega ob cesti in ga vzeli za svojega. A Rocky pri novih lastnikih ni našel miru, poskušal je pobegniti prav ob vsaki priložnosti. Konec lanskega novembra mu je to nazadnje le uspelo in pogumni psiček se je odpravil na dolgo, dolgo pot proti severu.
V dveh mesecih je prehodil skoraj 700 km in verjetno bi mu uspelo priti vse do Carrare, če ga ne bi na cesti v Pisi prestregel možakar, ki mu je v padel v oči shiran in zanamerjen psiček, ki je vztrajno drobil naprej na sever. Odpeljal ga je k veterinarju, ki je nato poklical Ibrahima ter poskrbel za ponovno združitev presrečnega lastnika in zvestega psička, ki ga je domotožje gnalo na pot čez pol Italije.
26. januar 2010 ob 19:19
Prijavi neprimerno vsebinoNo fantje, to pa je zvestoba, a?+ 1 glas
hehe. saj fantje smo isti. zvesti smo do ene sam nagon nas kdaj usmeri tudi do kake druge. to pa še ne pomen da nismo zvesti :))
Da pa je človek resnično lahko dobesedno gnoj, pa lahko pove naslednja zgodba: http://www.mojpes.net/forum/index.php/to
pic,34829.0.html
Človek si sam za sebe misli da je najpopolnejši...
Polek tega da pes voha 100* boljše od človeka, zaznavajo prihod epileptičnega napada. Vodiči slepih, uporabljajo jih v terapiji, ...
Eni ste res primitivni ko mislite da je pes samo zato da pred ograjo laja in koga vgrizne če preko skoči.
i kurac ja...
Če še ne veš, imajo živali neprimerno boljši občutek za orientacijo, skoraj popoln čut za pravo smer imajo. Napram človeku, ki je to izgubil. Kot je izgubil tudi zaupanje v šesti čut.
Mojo sedaj 10 let staro psičko je še kod mladiča sosed napodil stran od svoje hiše (ker se je zagnala za kokošmi in sosedu dam povsem prav, da je ukrepal) in še sedaj po desetih letih se te hiše izogiba, čeprav vem, da ima sosed izredno rad živali in že vsa ta leta skuša, da bi se ji prikupil, ampak pes si pač zapomni. Imeli smo tudi primer, da smo jo dali za 3 dni v varstvo k sorodnikom (šel sem s kolesom na morje) 10km stran od hiše, pa jim je še isti dan pobegnila nazaj k nam domov, čeprav vem, da so jo cerkljali. Pes pač ve, kje mu je dom in kje so ljudje, ki jih ima najraje in jim lahko povsem zaupa.
Sam imam psa in si niti ne predstavljam kako bi gledal če bi dobil po nekaj letih psico nazaj ali pa da se sama vrne. Verjetno nebi mogel reči nič.
Ja pes je človekov najbolši prijatelj... ampak je tudi obratno, človek pasji?
sej zato pa fantje tako radi preživljajo čas z človekovim najboljšim prijateljem
mislim, da se ženske lahko skrijejo, napram psom glede zvestobe
bogi kužek