Döner kebab zna biti slasten a tudi zelo nezdrav prigrizek. Foto:
Döner kebab zna biti slasten a tudi zelo nezdrav prigrizek. Foto:
Čeprav velja prepričanje, da je posamezen kos le iz ene vrste mesa, pa lahko vsebuje tudi druge vrste mesa.

Döner kebab, ki je tako na Otoku kot tudi v drugih zahodnoevropskih državah vključno s Slovenijo postal priljubljen hitri prigrizek, še posebno po koncu "prekrokanih" noči, je bil predmet raziskave britanskih inšpektorjev za prehrano.

Ti so ugotovili, da döner kebabi povprečno vsebujejo izjemno visoke količine soli in maščob, poleg tega pa so sestavljeni iz različnih vrst mesa, tudi tistih, ki jih naj ne bi bilo med sestavinami.

Problem je preobilje soli in maščob
Če pojeste en kos nacionalne turške jedi, vnesete v telo skoraj natanko toliko soli, kot jo človeško potrebuje v enem dnevu (98 odstotkov), poleg tega zaužijete 1000 kalorij, kar je polovična dnevna potreba po kalorijah za ženske in 150 odstotkov dnevno priporočenih nasičenih maščob. "Najhujši" kebabi vsebujejo 1.990 kalorij, še preden se jim doda zelenjavo in prelive.

Majhni ali veliki - vseeno je
Avtorji raziskave trdijo, da je raziskava razkrila osupljive številke glede sestavin döner kebabov. "Kebabov seveda nikoli ne bi vključili v dieto, a ravni nasičene maščobe in soli sta resnično zaskrbljujoči," pravi Geoffrey Theobald, vodja raziskave. "Nekateri mislijo, da je bolj zdravo, če naročijo manjši kebab, a razlika je minimalna."

Piščančji kebab s svinjskim mesom
V študiji so testirali 494 kebabov iz 76 različnih krajev, izkazalo pa se je, da jih je bilo veliko izmed njih tudi napačno označenih. 35 odstotkov döner kebabov je bilo tako sestavljenih iz različnega mesa, ki v meniju ni bil omenjen. Povedano z drugimi besedami - če naročite kebab iz le piščančjega mesa, je precej možnosti, da bodo v njem tudi druge vrste mesa. V dveh odstotkih testnih kebabov, ki so bili označeni za halal (beseda arabskega izvora pomeni "dovoljeno oziroma "čisto" za muslimane), so našli celo svinjino. "Popolnoma nesprejemnljivo je, da ljudje določene veroizpovedi nezavedno jedo meso, ki je proti njihovim načelom," zaključuje Theobald."

Koliko ti rezultati veljajo za Slovenijo, je seveda vprašanje, bi jih pa bilo zanimivo primerjati npr. s podatki o burekih.

J. R.