Leta 2015 se je Krištof Zevnik z napotnico odpravil k izvajalcu na odstranitev modrostnega zoba, ki ni imel sklenjene pogodbe z ZZZS-jem za izvajanje zdravstvenih storitev. Takšno odločitev je sprejel zaradi dolgih čakalnih vrst v javnem zdravstvu. Foto: BoBo
Leta 2015 se je Krištof Zevnik z napotnico odpravil k izvajalcu na odstranitev modrostnega zoba, ki ni imel sklenjene pogodbe z ZZZS-jem za izvajanje zdravstvenih storitev. Takšno odločitev je sprejel zaradi dolgih čakalnih vrst v javnem zdravstvu. Foto: BoBo

Pri tem pa ni pomembno, kakšno statusno obliko ima moj zdravnik, ali je čisti zasebnik ali ima koncesijo ali dela v javni bolnišnici ali zdravstvenem domu.

Krištof Zevnik o nepomembni statusni obliki zdravnika
denar, evro
ZZZS mora Zevniku vrniti slabih 111 evrov, kar znaša 80 odstotkov cene, ki jo za to storitev krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Foto: Pixabay

Prvostopenjska sodba, ki opozarja na pravno praznino, neskladje z ustavo in diskriminacijo v slovenskih predpisih, je po pisanju časopisa Finance precedenčna in popolnoma drugačna od dozdajšnje prakse Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Na zavodu so sicer prepričani, da bodo s pritožbo uspeli in tako spremenili sodbo.

Sodba, po kateri gre lahko zdravstveni zavarovanec po storitev h komur koli v Sloveniji, tudi samoplačniško, pa naj vseeno dobi povračilo stroškov od ZZZS-ja, bi lahko imela, če bi obveljala kot dokončna, po mnenju časopisa zelo velik vpliv in bi lahko spremenila temeljna razmerja v slovenskem zdravstvu.

Je statusna oblika zdravnika pomembna?
Krištof Zevnik, tudi sam zobozdravnik s koncesijo, ki dela tudi za samoplačnike, je za Finance pojasnil, da v sporu z ZZZS-jem nastopa kot bolnik in zavarovanec, ki plačuje obvezno zdravstveno zavarovanje. "Pri tem pa ni pomembno, kakšno statusno obliko ima moj zdravnik, ali je čisti zasebnik ali ima koncesijo ali dela v javni bolnišnici ali zdravstvenem domu," je dejal.

Leta 2015 se je Zevnik z napotnico odpravil k izvajalcu na odstranitev modrostnega zoba, ki ni imel sklenjene pogodbe z ZZZS-jem za izvajanje zdravstvenih storitev. Takšno odločitev je sprejel zaradi dolgih čakalnih vrst v javnem zdravstvu.

ZZZS mora vrniti 111 evrov
Plačani račun in izvid je Zevnik oddal ZZZS-ju, ki pa mu je povrnitev stroškov zavrnil, pri tem pa se skliceval na pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja in zakonodajo. Zevnik je vložil tožbo, ki jo je sredi junija tudi dobil. ZZZS mora Zevniku tako vrniti slabih 111 evrov, kar znaša 80 odstotkov cene, ki jo za to storitev krije obvezno zdravstveno zavarovanje.

Zevnik je še napovedal, da bo sodno pot, če bo treba, nadaljeval vse do ustavnega ali evropskega sodišča.

Sodbe na ministrstvu za zdravje ne komentirajo, saj, kot pravijo, niso stranka v navedenem sodnem sporu in niso seznanjeni z njeno vsebino, z dejanskimi okoliščinami primera ter argumenti sodišča. Prav tako ne odgovarjajo na vprašanje, ali v predlogu novega zakona o zdravstvenem zavarovanju urejajo težavo, ki jo ta sodba postavlja v ospredje, še pišejo v Financah.

Prepričani o uspehu pritožbe
ZZZS je na omenjeno odločitev sodišča vložil pritožbo. Menijo namreč, da je prvostopenjsko sodišče napačno uporabilo materialno pravo in posledično napačno ugotovilo dejansko stanje. V pojasnilih so poudarili, da sodišče ni uporabilo določb zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki govorijo o omejitvi pravice zavarovane osebe do financiranja stroškov zdravstvenih storitev zgolj pri izvajalcih, ki so vključeni v javno zdravstveno mrežo.

Tako po opozorilih ZZZS-ja navajajo tudi določbe zakona o pacientovih pravicah, zakona o zdravstveni dejavnosti, zakona o opravljanju zdravstvenih poklicev v RS ter zakona o zavodih, ki jih sodišče prav tako ni uporabilo. ZZZS se sklicuje tudi na dozdajšnjo sodno prakso in navaja, da so sodišča v preteklosti že pritrdila njihovemu stališču.

Vpliv na slovenski zdravstveni sistem kot celoto?
"V Sloveniji imamo uveljavljen sistem javne zdravstvene mreže, ki zdravstvene storitve izvaja v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, sistem javnega zdravstva pa je ločen od zasebnega zdravstva," so še poudarili.

Dodali so tudi, da po določbah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju zavarovana oseba nima pravice do povračila stroškov zdravljenja, vključno z zdravili, tehničnimi pripomočki in prevozi, če so bile zdravstvene storitve opravljene v samoplačniški ambulanti oziroma pri izvajalcu, ki nima sklenjene pogodbe z ZZZS-jem.

Spomnili so še, da ima vsak zavarovanec pravico do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda, ki pa ni absolutna, niti neomejena.

Sodišče se je v svoji odločitvi sklicevalo tudi na direktivo EU-ja o čezmejnih zdravstvenih storitvah. Na ZZZS-ju pa so prepričani, da je sodišče omenjeno direktivo tolmačilo napačno, saj ta ureja le zdravljenje v tujini, ne pa tudi v domači državi.

Kako bi lahko potrditev omenjene razsodbe delovnega sodišča vplivala na slovenski zdravstveni sistem kot celoto in njegovo vzdržnost, ne na ZZZS-ju ne na ministrstvu za zdravje niso komentirali. Na ministrstvu so pojasnili, da z vsebino sodbe niti niso seznanjeni, zato je tudi niso želeli komentirati.

Pri tem pa ni pomembno, kakšno statusno obliko ima moj zdravnik, ali je čisti zasebnik ali ima koncesijo ali dela v javni bolnišnici ali zdravstvenem domu.

Krištof Zevnik o nepomembni statusni obliki zdravnika