Prigrizki med obroki so preveliki in pogosto nepotrebni. Foto: Reuters
Prigrizki med obroki so preveliki in pogosto nepotrebni. Foto: Reuters

Otroci imajo že prirojeno nagnjenje do sladkega okusa in če jim ponujamo sladko hrano, jo bodo tudi izbrali.

Mojca Gabrijelčič Blenkuš
otroci
Če boste otroku prepustili izbiro hrane, bodo najraje posegli po sladkem. Foto: Reuters

Otroci sami odločajo, kaj in kdaj bodo jedli, zaradi pomanjkanja časa pa starši najlažje otroke nagradijo s hrano –najhitreje in najpreprosteje je za nagrado iti na pico in ne na Šmarno goro ali na izlet.

Magdalena Urbančič
diabetes
Debelost v otroštvu predstavlja povečano tveganje za razvoj sladkorne bolezni. Foto: BoBo

V Sloveniji je predebela četrtina 15-letnih fantov, kar nas uvršča na tretje mesto med evropskimi državami, 11-letniki se uvrščajo na peto mesto, 13-letniki pa na sedmo.

Zadnji rezultati mednarodne raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC), izvedene leta 2010

"V Sloveniji še vedno govorimo o epidemiji debelosti, ki pa se je začela umirjati," pravi doc. dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš z NIJZ-a. Po podatkih Fakultete za šport so premiki na bolje med fanti večji, a je med njimi problem debelosti še vedno bolj razširjen kot pri dekletih.

Pediatrinji Magdaleni Urbančič, ki vodi Center za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu pri Stični, kjer obravnavajo tudi čezmerno hranjene otroke in mladostnike do 19. leta, se zdi podatek, da se je naraščanje števila otrok s čezmerno težo umirilo, spodbuden, a je vseeno zaskrbljena: "Še pred leti nismo govorili o otrocih z ekstremno povečano težo, zdaj pa obravnavamo tudi take primere. Mislim, da se je v preteklih letih že marsikaj spremenilo, a na tem področju je še veliko dela."

"Debelilno" okolje in permisivna vzgoja
Vzrokov za čezmerno težo otrok in mladostnikov je več, eden od njih, pravi Gabrijelčič Blenkuševa je tudi "debelilno" okolje. "Po domače, ponudba hrane je taka, da hitro vnesemo v telo veliko količino kalorij, obenem pa zaradi današnjega sedečega življenjskega sloga teh kalorij ne porabljamo," pojasnjuje.

Da otroci zaužijejo preveč "praznih" kalorij oziroma jih ne porabijo, se strinja tudi Magdalena Urbančič. "Poleg tega imajo otroci radi številne prigrizke in sladke pijače, prigrizki med obroki pa so preveliki in jih je preveč," dodaja pediatrinja, ki je izpostavila tudi pomen zajtrka: "Manjka zajtrk in če zjutraj ni zajtrka, se otrokom poruši dan." Delno je za visok odstotek predebelih otrok kriva tudi permisivna vzgoja: "Otroci sami odločajo, kaj in kdaj bodo jedli, zaradi pomanjkanja časa pa starši otroke najlažje nagradijo s hrano – najhitreje in najpreprostejše je za nagrado iti na pico in ne na Šmarno goro ali na izlet."

Dobro je preveti, kakšno hrano kupujemo. Pri tem nam je lahko v pomoč aplikacija Zveze potrošnikov Slovenije Veš, kaj ješ?

Na debelost vpliva tudi ekonomski položaj družine, za zdravje v poznejšem obdobju je namreč izredno pomembno predvsem zgodnje otroštvo, pravijo na NIJZ-ju, kjer opozarjajo na povezavo med pomanjkanjem v otroštvu in slabšim zdravjem v odrasli dobi. "Ne le pri nas, vse raziskave v Evropi in na svetu kažejo, da so dejavniki tveganja in nezdrav življenjski slog ter posledično debelost bolj razširjeni med prebivalci, družinami in otroki iz družin z nižjim socialno-ekonomskim statusom," dodaja Gabrijelčič Blenkuševa.

Pridobivanje telesne teže – normalna reakcija v nenormalnih razmerah
"Evolucijska razlaga debelosti pravi, da je človeški organizem narejen za gibanje, ne pasivnost, in za uživanje energijsko redke, hranilno bogate hrane. Pod temi pogoji fiziološko delujemo dobro, saj je naš organizem rezultat milijone let trajajočega prilagajanja na okolje, za katerega sta bila do druge polovice 20. stoletja značilna predvsem pomanjkanje hrane in zahtevno fizično delo. Pridobivanje telesne teže je zato v največji meri posledica normalne reakcije normalnih ljudi, vendar v nenormalnih razmerah," je pojasnila Gabrijelčič Blenkuševa.

Ključen dejavnik za zdrave prehranske navade je tudi oblikovanje okusa, Gabrijelčič Blenkuševa pravi, da bodo otroka okusi hrane, s katerimi se je srečal v zgodnjem otroštvu, privlačili tudi v odrasli dobi: "Zato skušajmo zagotoviti, da se bo v zgodnjem otroštvu srečeval predvsem s hrano, ki bo zmerno sladka, slana in mastna."

Vpliv okolja je pomemben
Debelost je pogosto družinski fenomen, a Gabrijelčič Blenkuševa opozarja, da pogosto ni kriva dedna zasnova, ampak življenjski slog celotne družine: "Naglo naraščanje debelosti pri otrocih v zadnjih 20 letih kaže na izredno pomemben vpliv okolja, ki se kaže s čezmernim uživanjem hrane, uživanjem energijsko goste hrane ter nezadostno telesno dejavnostjo."

Vseeno pa ne gre popolnoma spregledati dednih lastnosti, tako je pomembno tudi metabolno oziroma presnovno programiranje. Prehrana v času pred nosečnostjo, v nosečnosti in v času dojenja namreč vpliva na številne presnovne dejavnike v razvoja otroka, povezana pa je tudi z zdravjem v odrasli dobi.

Na navade otrok vpliva tudi oglaševalska industrija, zato Gabrijelčič Blenkuševa staršem svetuje, naj majhnih otrok med reklamami ne pustijo samih, saj otroci pogosto ne ločijo med reklamo in programsko vsebino. Usmerjanje pa potrebujejo tudi mladostniki: "Do določene mere smo pred oglaševanjem visoko mastnih, sladkih in slanih živil uspeli zaščititi mlajše otroke, za sodobne načine trženja živil pa so najbolj občutljivi in ranljivi najstniki vse do 17. ali 18. leta."

Zaradi debelosti otroci trpijo za boleznimi, ki so včasih prizadele zgolj odrasle
Debelost v otroštvu je skrb vzbujajoča tudi zato, ker predstavlja povečano tveganje za razvoj srčno-žilnih obolenj, sladkorne bolezni in rakavih obolenj v prihodnje, vse več otrok pa ima tudi metabolne motnje, kot sta sladkorna bolezen tipa II in metabolni sindrom, ki so se včasih pojavljale skoraj izključno pri odraslih.

Pediatrinja Urbančičeva je pri delu z otroki opazila tudi negativen vpliv čezmerne telesne teže na samopodobo in počutje: "Nekateri se s čezmerno telesno težo soočajo neposredno, nekateri se zaprejo vase, postanejo pasivni ali celo depresivni, drugi postanejo hiperaktivni, a ne v smislu, da so bolj gibalno aktivni, ampak gre za neprimerno vedenje, jezikanje, igranje klovna v razredu oziroma posebneža, da pridobijo priljubljenost. A ti otroci so v sebi enako zlomljeni, prav tako imajo nizko samopodobo, čeprav s svojim vedenjem navzven sicer kažejo, da se ne vznemirjajo zaradi telesne teže, a se v resnici zelo obremenjujejo s težo."

A izkušnje Urbančičeve kažejo, da dobra samopodoba raste skupaj z doseženimi uspehi: "Takoj, ko izgubijo nekaj kilogramov, začutijo, da so lahko tudi uspešni. Če v tem času dosežejo še kakšen šolski uspeh, se stvari drastično obrnejo, začnejo verjeti vase. En uspeh pa za sabo pogosto povleče drugega. S tem pridobimo bistveno bolj zrelega otroka."

Celostna obravnava v Šentvidu pri Stični
A vse tudi ni odvisno hrane, pomembno je tudi gibanje, spopadanje s stresom in zadostna količina spanja. Ravno za celostno obravnavo otrok in mladostnikov s čezmerno težo pa skrbijo v Šentvidu pri Stični. Vodja centra pediatrinja Urbančič pojasnjuje: "Poleg nas zdravnikov pri obravnavi otrok sodelujejo tudi diplomirane medicinske sestre, ki skupaj z dietetičarko izvajajo program. Delovni terapevti in psihologinja pa skrbijo za psihosocialni vidik ter za izboljšanje samopodobe in samospoštovanja. Skupaj z njimi pripravljajo načrt prehranjevanja in dnevnih dejavnosti. Potem so tu tudi fizioterapevti, ki skrbijo za različne korekcije od drže do hoje, ter športni pedagog, ki pomaga pri pravilnem obremenjevanju organizma z aktivnostmi."

Urbančičeva izpostavlja, da otroci v času zdravljenja pri njih obiskujejo tudi šolo, kar je izredno pomembno, saj se tako naučijo uskladiti šolske in obšolske dejavnosti z zdravim načinom življenja. Otroci pa tudi po zaključku programa ostanejo v stiku s Centrom: "Dve leti ostanejo vključeni v naš program, a ker je vključitev v program prostovoljna, jim ne moremo preprečiti, da program zapustijo. Spremljamo jih na kontrolnih pregledih in tudi prek telefona, včasih že telefonski klic reši težave. Poleg tega so pomembne tudi redne kontrole, na začetku približno na dva meseca." Izrednega pomena je tudi sodelovanje s starši.

Na koncu po mnenju NIJZ-ja ni odveč znova poudariti, da je debelost izrazito kompleksen družbeni problem, ki ga je zato nesmiselno prikazovati zgolj kot krivdo posameznikov. Ker na prehranske odločitve bolj kot posameznikove odločitve vplivajo možnosti v okolju, se zavzemajo za sistemske ukrepe, ki bi otrokom omogočali razvoj zdravih prehranjevalnih in gibalnih navad.

Otroci imajo že prirojeno nagnjenje do sladkega okusa in če jim ponujamo sladko hrano, jo bodo tudi izbrali.

Mojca Gabrijelčič Blenkuš

Otroci sami odločajo, kaj in kdaj bodo jedli, zaradi pomanjkanja časa pa starši najlažje otroke nagradijo s hrano –najhitreje in najpreprosteje je za nagrado iti na pico in ne na Šmarno goro ali na izlet.

Magdalena Urbančič

V Sloveniji je predebela četrtina 15-letnih fantov, kar nas uvršča na tretje mesto med evropskimi državami, 11-letniki se uvrščajo na peto mesto, 13-letniki pa na sedmo.

Zadnji rezultati mednarodne raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC), izvedene leta 2010