Lani niso porabili vsega denarja za krajšanje čakalnih vrst. Foto: BoBo
Lani niso porabili vsega denarja za krajšanje čakalnih vrst. Foto: BoBo

Finančni načrt ZZZS-ja za letošnje leto predvideva izravnano poslovanje, težak pa je 3,054 milijarde evrov, so še zapisali na vladi, ki je k načrtu podala soglasje. ZZZS bo imel letos dobre 2,9 milijarde evrov prihodkov od prispevkov. Za skrajševanje čakalnih vrst je v finančnem načrtu namenjenih 20 milijonov evrov, še iz lanskega leta pa je za to namenjenih dodatnih 35 milijonov evrov.

Za skrajševanje čakalnih vrst porabili le dobrih osem milijonov evrov, na voljo jih je bilo 18

V okviru enoletnega vladnega projekta za skrajševanje čakalnih dob in povečanje kakovosti zdravstvene obravnave, ki ga je sprejela prejšnja vlada in je trajal med 1. aprilom 2017 ter 31. marcem lani, je bilo od 18 milijonov evrov, odobrenih za to področje, porabljenih le 8,15 milijona evrov.

Odhodki za zdravstvene storitve so načrtovani v višini 2,14 milijarde evrov. Finančni načrt predvideva tudi širitev mreže na primarni zdravstveni ravni, tako več ambulant družinske medicine kot tudi več pediatrov. Za zdravila, medicinske pripomočke in cepiva so predvideli 444,5 milijona evrov.

Za zdravljenje v tujini načrt za letos predvideva 54,2 milijona evrov, za odhodke zavoda pa 46 milijonov evrov. Za nadomestila plač in dajatve je predvidenih 366,6 milijona evrov.

S splošnim dogovorom se med drugim zagotavljajo tudi sredstva za več prvih specialističnih pregledov na tistih področjih, kjer so dolge čakalne dobe, pa tudi za povišanje plač zdravstvenim delavcem.

88 dodatnih milijonov za višje plače
Finančni načrt za bolnišnice sicer predvideva tudi dodatna sredstva zaradi lanskega zvišanja plač v javnem sektorju, in sicer 88 milijonov evrov iz sredstev ZZZS-ja ter 16 milijonov evrov iz dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj, pojasnila ministrstva za zdravje danes povzema časnik Delo.

Težave pri sanaciji bolnišnic

Časnik ob tem še navaja, da je ministrstvo "na glavo postavilo lani zasnovano sanacijo bolnišnic", ko je vsem bolnišnicam nedavno poslalo dokument o izvajanju sanacije v javnem zdravstvenem zavodu. Ta po pisanju Dela od bolnišnic zahteva 20 odstotkov "višji finančni učinek" ukrepov sanacije do leta 2019 oz. 2020, namesto do sprva predvidenega leta 2021.

Sanacijski načrti, ki so jih bolnišnice pripravljale, so tako zdaj neuporabni in jih morajo pripraviti na novo, še navaja Delo. Direktor Združenja zdravstvenih zavodov Marjan Pintar je za časnik ocenil, da to pomeni dodaten pritisk na sanacijske uprave in zaposlene. Po njegovem prepričanju tako obsežne sanacije ni mogoče izvesti v krajšem času, kritičen je bil tudi do arbitrarnega pristopa sanacijskega odbora in ministrstva za zdravje.

To bi po mnenju Pintarja lahko pomenilo, da bo minister zavrnil nove sanacijske ukrepe in krivdno razrešil sanacijske uprave. Na ministrstvu za zdravje so sicer to možnost za Delo zavrnili in pojasnili, da dokument ni bil napisan s tem namenom in da bi ministrstvo uprave lahko razrešilo tudi brez tega dokumenta, če bi to nameravali. Po pojasnilih ministrstva je namen tega protokola le "natančnejša opredelitev celotnega postopka sanacije".