Zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan je na koalicijskem vrhu na Brdu pri Kranju v sredo predstavil analizo zdravstvenega sistema, ki je po besedah premierja Roberta Goloba pokazala, da so razmere slabše, kot si kdor koli v državi misli. Dejal je, da je lahko zdravstvena reforma le celovita in se je je treba lotiti v središčni točki – pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). V Odmevih Televizije Slovenija je premier opozoril, da je "največji del problema 4,5 milijarde javnega denarja, denarja davkoplačevalcev, ki na neki način skorajda nenadzorovano kroži po sistemu".

Sorodna novica Golob: Osnovno in dopolnilno zavarovanje bomo združevali v univerzalno

Na ZZZS-ju takšne očitke zavračajo. Kot je na novinarski konferenci dejala generalna direktorica ZZZS-ja Tatjana Mlakar tudi v priporočilih Evropske komisije in OECD-ja nikoli niso zaznali, da bi bil jedro problema ZZZS. Poudarila je, da je ZZZS najbolj nadzirana institucija v Sloveniji, ki jo vsako leto revidira Računsko sodišče, ki o poslovanju vsakokrat izda pozitivno mnenje. "Zavzemamo pa se seveda za več nadzora na strani drugih deležnikov v zdravstvenem sistemu, denimo bolnišnic, kjer se dejansko nabavlja material, oprema in se plačujejo zdravstveni delavci," je poudarila.

Prav tako zavračajo navedbe, da ZZZS pred vlado nekatere podatke skriva. ZZZS po zagotovilih generalne direktorice vsem deležnikom v zdravstvenem sistemu omogoča razpolaganje s podatki in jim jih dostavlja. A je dejstvo, da zavod obdeluje gromozanske obsege podatkov, je opozorila. "Pred nekaj tedni je tudi ministrstvo za zdravje zaprosilo za dostop in pooblastila za rudarjenje po naših podatkovnih bazah, kar smo z veseljem sprejeli, ampak hkrati kot upravitelji in varuhi teh podatkov zahtevali pravno podlago. Trenutno te pravne podlage ni in mislim, da jo bo ministrstvo zakonsko opredelilo, takoj nato pa bo pooblastilo prejelo. Dogovorjeni smo tudi že za izobraževanje za rudarjenje v teh podatkovnih bazah," je pojasnila

Mlakarjeva je dejala, da je bilo srečanj z resornim ministrstvom in ministrom veliko, za posamezne delovne vsebine. S predsednikom vlade pa so se srečali dvakrat na temo zdravstvene reforme. Kot je dodala, jim je estonski model, ki ga je napovedal Golob, všeč in si za take spremembe prizadevajo že zadnjih deset let. V vsakem primeru pa si želijo ohraniti socialni model zdravstvenega varstva. "Prepričana sem, da se tudi vlada zaveda dobrih vsebin solidarnostnega modela zdravstvenega zavarovanja," je dejala. Pozdravljajo pa digitalizacijo, ki je po njihovem mnenju nujna.

Glede milijardnega povečanja stroškov ZZZS v zadnjih letih je dejala, da je to posledica zakonskih sprememb ali pogajanj, ki jih izvaja vlada, ZZZS pa jih mora vračunati v cene ali pogodbe, na podlagi katerih plačuje zdravstvene storitve. V lanskem letu se je tudi skoraj podvojil znesek za bolniške odsotnosti zaradi izolacij zaradi covida-19. "Ocenjujemo, da še so izzivi, da s temi obstoječimi sredstvi bolj racionalno poslujemo in da pridobimo več storitev za naše zavarovane osebe," je dodala.

Poziv k izboljšanju upravljanja zdravstvenega sistema in vključitev vseh akterjev

Na ZZZS-ju sicer načrtovano zdravstveno reformo po besedah generalne direktorice pozdravljajo, saj si za spremembo svoje vloge znotraj zdravstvenega sistema prizadevajo že več kot deset let, a da je za to potrebna sprememba zakonodaje. "Želimo si aktivnejše vloge, takšne, kot jo imajo primerljive nemške in avstrijske bolniške blagajne ali denimo estonski zavod za zdravstveno zavarovanje, ki ga je pred nedavnim kot vzor predstavil tudi minister za zdravje," je dejala.

Po besedah generalne direktorice ZZZS-ja v zadnjih letih zdravstveni sistem, vključno z obveznim zdravstvenim zavarovanjem, postaja vse bolj etatistično voden s strani države, brez jasnih pristojnosti in odgovornosti preostalih deležnikov v zdravstvenem sistemu, kar slabi učinkovitost in uspešnost zdravstvenega sistema. "Želeli bi, da so cilji reforme usmerjeni predvsem v izboljšanje dostopnosti do družinskega zdravnika in nasploh krepiti primarne ravni zdravstvene dejavnosti in seveda izboljšanje dostopnosti na sekundarni in terciarni ravni ter vodenje čakalnih dob in čakalnih seznamov, kjer imamo še kar nekaj izzivov," je mnenje ZZZS-ja povzela njegova generalna direktorica.

Sorodna novica "Stanje v zdravstvu je še slabše, kot si kdor koli misli"

Med ukrepi, ki jih je po oceni ZZZS-ja treba sprejeti prednostno, je naštela tudi strukturne spremembe na področju upravljanja in organizacije v zdravstvu, plačne politike v javnem sektorju, širitev digitalizacije, informacijske podpore procesom vodenja in upravljanja in seveda razvoj javne zdravstvene mreže, zlasti bolnišnic.

Generalna direktorica je med nujno potrebnimi ukrepi omenila tudi izboljšanje upravljanja zdravstvenega sistema na nacionalni ravni. "Pri tem je seveda treba v ospredje postaviti predvsem izboljšanje strateškega načrtovanja, posebej načrtovanja kadrovskih virov in zdravstvenih zmogljivosti na primarni, sekundarni in terciarni ravni, pa seveda tudi ureditev sistema vrednotenja, uvajanja in opuščanja določenih zdravstvenih tehnologij," je naštela.

Ob tem je Tatjana Mlakar poudarila, da se reforma ne more usmeriti izključno na enega deležnika v zdravstvenem sistemu, ampak morajo biti vanjo parcialno vključeni tudi vsi ključni akterji pri izvajalcih. "Reforme ne moremo delati parcialno, samo na ZZZS-ju, ker so naše interakcije in poslovne poti povezane. Zato smo omenili tudi digitalizacijo na drugih področjih. Res izjemno pogrešamo tudi e-karton in evidentiranje kliničnih storitev," je dodala. Povedala je tudi, da je bilo srečanj ZZZS-ja z resornim ministrstvom in ministrom za posamezne delovne vsebine veliko. S predsednikom vlade pa so se srečali dvakrat na temo zdravstvene reforme.