Žrtvam so se v Ravensbrücku poklonile tudi članice Zveze slovenskih žena iz Celovca, a med njimi ni več preživelih iz tistega časa.

"Pred hišo tam moj mili vrt, a tu, a tu, povsod le smrt," so verzi Katarine Miklav, koroške Slovenke, ki je umrla v nacističnem taborišču Ravensbrück. Majda Mačkovšek, kirurginja, ki je pomagala sojetnicam, je grozodejstva Ravensbrücka preživela.

"Vse Slovenke so bile politične zapornice," je poudaril Matjaž Špat, predsednik taboriščnega odbora Ravensbrück pri Zvezi združenj borcev. "Imele so rdeči trikotnik, kar je pomenilo, da je lahko vsakdo stregel po njihovih življenjih."

Prababico predsednice Zveze slovenskih žena v Celovcu Daniele Topar so zaprli v koncentracijsko taborišče Ravensbrück, ker je na avstrijskem Koroškem podpirala uporniško gibanje. "Kot koroška Slovenka se je borila za obstoj slovenskega jezika in identitete," je poudarila Topar.

Po ganljivem uradnem delu prireditve, na kateri so prebrali zapise italijanskih, španskih, poljskih in judovskih pričevalk, so se Slovenke in Slovenci s kulturnim programom poklonili žrtvam pred jugoslovanskim obeležjem.

"Pred obeležjem, ki je nastalo v času Jugoslavije, smo od nekdanjih jugoslovanskih republik prisotni samo mi, in to z veliko delegacijo več kot 70 potomcev," je poudarila slovenska veleposlanica v Nemčiji Ana Polak Petrič.

"Delujoča demokracija mora ohranjati spomin na grozodejstva druge svetovne vojne," so poudarili govorci, odmevala so opozorila, da je treba odpreti oči in ušesa, um in srce ob naraščajočem omalovaževanju ter potvarjanju zgodovine in ob danes povzročenem trpljenju po svetu. "Vse, kar se zdaj dogaja, je preslikava dogajanja pred 80 leti," je opozoril Špat.

"In če veki bi minili, ne bomo krivcev pozabili," so še verzi Katarine Miklav.