Pred dnevi so v Ajdovščini pripravili posvet zgodovinarjev, ki so orisali širši kontekst ustanovitve prve Narodne vlade Slovenije. Želja vodstva narodnoosvobodilnega boja je bila, poleg osvoboditve izpod okupatorjeve oblasti, vedno tudi zgraditev lastne državnosti znotraj Jugoslavije, je ocenil zgodovinar iz ljubljanske filozofske fakultete Božo Repe. "Vlada, ustanovljena v Ajdovščini, je bila neki zaključek procesa ustanovitve države, ki se je začel po letu 1943. Najprej je potekal Kočevski zbor, kjer so izvolili odbor NOB-ja in Svet, in to predsedstvo je bilo kot vlada, dokler ni bila ustanovljena ta vlada," je pojasnil potek graditve državnosti še med okupacijo.

Prva povojna vlada je bila nato ustanovljena 5. maja 1945 v Ajdovščini, na ozemlju, ki je še pripadalo Kraljevini Italiji. So s tem še bolj pokazali željo po združeni Sloveniji, je vprašala radijska novinarka Karin Zorn Čebokli. Zgodovinar z Inštituta za novejšo zgodovino Damijan Guštin odgovarja: "Zagotovo je bil to tudi eden od pomembnih trenutkov, ki so odločali o tem, še bolj pa so na to vplivale okoliščine, saj je bila Primorska takrat edina osvobojena."

Narodno vlado Slovenije, torej Slovenije kot države, je sestavljalo 11 ministrov in ministrica. Predsednik je postal Boris Kidrič, podpredsednik Marjan Brecelj. "Delovanje vlade je bilo na upravnem področju, ne toliko na političnem. Njena naloga je bila poskrbeti za normalno življenje ljudi," doda zgodovinar Zdenko Čepič.

Narodna vlada Slovenije se je februarja 1946 preimenovala v vlado Ljudske republike Slovenije, v skoraj isti sestavi pa je delovala do konca junija istega leta, ko je bil Kidrič imenovan za jugoslovanskega ministra za industrijo. Danes je po njej poimenovan osrednji prireditveni prostor v Ajdovščini.

Predsednica DZ-ja v govoru poudarila pomen miru

Občina Ajdovščina ta dogodek vsakih pet let praznuje s slovesnostjo. Letos je bila slavnostna govornica predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Poudarila je, da je zakon o ustanovitvi narodne vlade od članov vlade zahteval zaobljubo, da bodo delali narodu v korist, in tudi prisega najvišjih funkcionarjev v današnji samostojni Sloveniji vsebuje enake elemente.

V slovensko ustavo pa je zapisano, da država izvaja mirovno politiko. "Ustava je zame svetinja. Mir je tudi vrednota, ki si jo želi živeti velika večina ljudi na tem planetu. O tem sem popolnoma prepričana." Po njenih besedah moramo zato narediti vse, da nas ne zastrupijo z delitvami ali celo sovraštvom do drugih ali drugačnih. "Naj nam spomin na pomembne državotvorne dogodke, predvsem pa številne žrtve druge svetovne vojne, služi tudi kot opomnik, da storimo vse, kar je v naši moči, da bomo državljanke in državljani Republike Slovenije še naprej živeli v miru," je dodala.

Cena svobode je bila za slovenski narod v drugi svetovni vojni visoka, česar po besedah slavnostne govornice ne smemo nikoli pozabiti. "Še posebej ne v današnjem svetu, ki je zapleten, poln konfliktov in celo ozemeljskih teženj. Veliko bolje bi bilo, če bi sedanji odločevalci več dejanj namenjali iskanju mirnih rešitev ter sožitja in brezpogojnemu uresničevanju osnovnih človekovih pravic, kot pa konfliktom in služenju tistim, ki nebrzdano kopičijo omejene vire našega planeta v zasebnih rokah. Pravijo, da naj bi bila zgodovina učiteljica življenja, a če le malo pogledamo naokoli, lahko ugotovimo, da kot pripadniki človeške vrste žal nismo prav dobri učenci."

Slovesnosti sta se udeležila tudi podpredsednik vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon ter obrambni minister Borut Sajovic. Arčon je dejal, da se nam danes zdi marsikaj samoumevno, pa ni. "Že iz posnetkov je razvidno, koliko je bilo potrebno enotnosti, volje, želje in poguma, da smo postali samostojni, da smo oblikovali prvo vlado in da danes živimo v miru in sožitju."

"Sporočilo leta 1945 je bila povezanost in enotnost. To je tisto, kar nas mora peljati tudi naprej," pa je poudaril Sajovic.