Abelu Ferrari je na festivalu v Cannesu film Tommaso pomagala zastopati hčerka Anna, ki v njem tudi igra. Abel Ferrara (in avtobiografski projekt Tomasso) prihajata tudi v Ljubljano. Foto: Reuters
30 let festivala Liffe: "Biti selektor je avtorsko delo, ki terja popolno iskrenost"

Festival bo odprl intenzivno avtobiografski film Abela Ferrare – režiser Pokvarjenega poročnika je dramo Tommaso posnel v svojem lastnem stanovanju ter z ženo in hčerko v stranskih vlogah (glavno je zaupal svojemu rednemu sodelavcu Willemu Dafoeju). Italijansko-irski cineast iz Bronxa, ki ima za seboj že skoraj petdesetletno kariero, bo Ljubljano ob odprtju tudi obiskal. Festival se mu poklanja s krajšo retrospektivo treh filmov, dan po odprtju pa bo vodil tudi masterclass.

Namesto Kina Šiška v igro stopa Kino Bežigrad
Novost letošnjega festivala je menjava enega od prizorišč: namesto Kina Šiška letos v igro stopa dvorana Kina Bežigrad. Izbrani filmi bodo na sporedu še v Mariboru, Celju in Novem mestu. Utečenim festivalskim nagradam z vodomcem na čelu se letos pridružuje nagrada Art kino mreže Slovenije, ki bo nekakšen "znak odličnosti" za izbrani film in naj bi pripomogla k distribucijskemu odkupu izbranega filma. Vstopnice za festival so od danes naprej že na voljo v predprodaji.

Nagrado za najboljšo režijo na letošnjem festivalu v Cannesu je prejel kultni belgijski par, brata Jean-Pierre in Luc Dardenne. Njun film Mladi Ahmed (Le jeune Ahmed) je zgodba o islamskem ekstremizmu – spremlja usodo radikaliziranega belgijskega najstnika, ki načrtuje umor svojega učitelja. Na Liffu gostuje v sekciji predpremier. Foto: LIFFe

Liffe, kot že vsa leta, tudi v svoji trideseti izdaji v ospredje postavlja tekmovalno sekcijo Perspektiv. Med desetimi celovečerci, katerih skupni imenovalec je, da so prvenec ali drugi dolgometražni film v režiserjevi karieri, bo marsikdo najbolj nestrpno čakal prav – slovenski film. Zgodbe iz kostanjevih gozdov, prvenec režiserja in soscenarista Gregorja Božiča, so septembra navdušile na Festivalu slovenskega filma in z enajstimi vesnami postale tudi absolutni zmagovalec prireditve.

S Slovenijo sta povezana še dva filma Perspektiv: scenarij za v Karlovih Varih nagrajeno Laro (r. Jan Ole Gerster) je napisal Slovenec Blaž Kutin; revija Variety je zgodbo o disfunkcionalnem odnosu med materjo in sinom primerjal s Hanekejevo Učiteljico klavirja. Trojico zaključi slovenska manjšinska koprodukcija Šivi, v kateri Miroslav Terzić protagonistko postavi v boj proti srbskemu birokratskemu sistemu.

Sekcijo zaokrožijo še "novodobni ameriški vestern" Bik (r. Annie Silverstein), resnična zgodba Angelo o afriškem dečku, ki so ga v 18. stoletju "razstavljali" na dunajskem dvoru (r. Markus Schleinzer), južnoameriški estetiziran pustolovski triler Monos (r. Alejandro Landes) in ganljiva pripoved o vojnih pobojih v Gvatemali Naše matere (r. César Díaz). Ray in Liz (r. Richard Billingham) je portret britanske družine v thatcherjanskih časih, ki pa k tematiki pristopa z več ironije kot denimo Ken Loach. Sekcijo zaokrožita še ruska drama o posledicah druge svetovne vojne Prekla (r. Kantemir Balagov) in nemška Razbijalka sistema (r. Nora Fingscheidt) o problematični osnovnošolki.

Ken Loach pravi, da Medtem ko vas ni bilo ni ravno spremljevalno delo ganljive uspešnice Jaz, Daniel Blake, je pa – prek teme izkoriščanja delavskega razreda – z njo prav gotovo povezano. Foto: LIFFe

Krivci za največjo gnečo v dvoranah pa skoraj nikoli niso Perspektive, pač pa festivalski nagrajenci in zveneča imena v Predpremierah. Slovensko občinstvo je že tradicionalno navdušeno nad angažiranim ustvarjanjem cineasta Kena Loacha, ki se v Medtem ko vas ni bilo loteva teme prekariata. Belgijca Jean-Pierre in Luc Dardenne, ki v Mladem Ahmedu raziskujeta vprašanje islamske radikalizacije, sta v Cannesu osvojila nagrado za najboljšo režijo. Višje – po zlati palmi – je posegel le še Južnokorejec Bong Joon-ho, ki v Ljubljano prav tako pošilja svojega Parazita, po oceni programskega direktorja Simona Popka "enega najmočnejših filmov letošnje sezone".

Kontroverzni Roman Polanski, ki si je dolga leta želel posneti dramo o aferi Dreyfus, je sanje izpolnil z dramo Obtožujem! Japonski mojster Hirokazu Kore-eda je pri 57 letih posnel prvi celovečerec izven meja Japonske: Resnica je družinska drama, za katero je pridobil Catherine Deneuve, Juliette Binoche, Ethana Hawka in druge.

Če vam je bližje francoska produkcija, lahko Juliette Binoche sicer ujamete še v Mojem najboljšem profilu (r. Safy Nebbou), ki se loteva precej aktualne tematike – ljudi, ki se na družbenih omrežjih predstavljajo za nekaj drugega, kot so – v tem primeru za štiriindvajsetletnico.

Med predpremierami bo prikazana še manjšinska slovenska koprodukcija Bog obstaja, ime ji je Petrunija režiserke Teone Strugar Mitevske, sicer eden od treh filmov, nominiranih za evropsko filmsko nagrado lux. V Panoramo svetovnega filma je uvrščena tudi koprodukcija Dnevnik Diane Budisavljević v režiji Dane Budisavljević, zgodba o "hrvaški različici oskarja Schindlerja", ženski, ki je Jude reševala pred ustaškim nasiljem. Igralec Marko Mandić, ki je že nekajkrat nastopil v nemških filmih, je tokrat eden od dveh protagonistov drame nemškega režiserja Xaverja Böhma O, čudovita noč.

Kultni švedski režiser Roy Andersson pravi, da je hotel s filmom O neskončnosti prikazati lepoto življenja. "Vendar pa v ta namen potrebujemo kontrast; prikazati moramo slabo, kruto stran bivanja." Foto: Promocijsko gradivo

Po vzoru tujih festivalov: prestižna televizijska serija v filmskem programu
V sekciji predpremier bosta po sarajevski še slovensko premiero dočakala prva dva dela televizijske serije Jezero, ki sta jo po kriminalki Tadeja Goloba režirala Matevž Luzar in Klemen Dvornik. "Mislim, da je to zelo kakovostna serija, ki si zasluži prikaz na velikem platnu," je odločitev, da v program prvič uvrsti serijo, pojasnil Popek. (Jezero, ki je nastalo v produkciji TV Slovenija, na program nacionalke sicer prihaja tik pred koncem leta.)

Ustaljene sekcije festivala so tudi Kinobalon ter tekmovalni program kratkih filmov Evropa na kratko. Med svetovnimi kinematografijami bo tokrat fokus na kubanskem filmu, z retrospektivo sedmih filmov pa se bodo poklonili letos preminuli režiserki Agnes Varda, ki velja za eno ključnih imen francoskega novega vala.

Znan je program Liffa, največjega domačega festivala filma