Iz filma Sadeži pozabe režiserja Christosa Nikouja. Foto: LIFFe/Apples
Iz filma Sadeži pozabe režiserja Christosa Nikouja. Foto: LIFFe/Apples

Vodomca in še nekaj drugih nagrad so podelili na nocojšnji sklepni prireditvi, ki je tako kot sam festival potekala virtualno. Ogledati si jo je bilo mogoče na spletni strani Liffa, Facebookovi strani Liffa in Cankarjevega doma (CD) ter kanalu CD na YouTubu.

Aktualna parabola o prostovoljni družbeni amneziji
Žirija za nagrado vodomec, v kateri so bili Zdravko Duša, Marina Gumzi in Ženja Leiler, je za najboljši film iz sklopa Perspektive izbrala grško-poljsko-slovensko koprodukcijo, ki jo po njenem mnenju lahko beremo tudi kot aktualno parabolo o prostovoljni družbeni amneziji. Posebno omembo v tej sekciji pa si je prislužil film Moj jutranji smeh srbskega režiserja Marka Đorđevića, ki ga je žirija ocenila za komedijo, "čeprav se ravno ne krohotamo".

"Tehnologija je katastrofa za spomin: ničesar več nimamo v glavi, vse je v napravah"

Nagrado za najboljši kratki film, o kateri so odločali Katja Lenarčič, Rok Kajzer Nagode in Igor Prassel, je prejel portugalsko-francoski film Nevidni heroj režiserke Cristele Alves Meira o slepem Duarteju, ki na vroč poletni dan v Lizboni išče svojega prijatelja, zelenortskega priseljenca Leandra. Film po besedah žirije subtilno odpira vprašanja identitete in razumevanja pogosto nevidnih manjšin v družbi.

Posebno omembo med kratkimi filmi pa so namenili animirani Zimi v deževnem gozdu, ki v podtonu pokaže na pospešeno izginjanje tropskega deževnega gozda. Režirala jo je Anu-Laura Tuttelberg v sodelovanju med Estonijo, Mehiko in Litvo.

Nagrado Fipresci, ki jo podeljuje žirija svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev, je dobil kosovsko-nemško-belgijski film Izgnanstvo režiserja Visarja Morine. Po mnenju žirije, v kateri so bili Veronika Zakonjšek, Žiga Brdnik in Nace Zavrl, gre za napeto družbeno srhljivko, ki gledalca postavi v kožo kosovskega priseljenca v Nemčiji, ki na vsakem koraku čuti, da je tujec.

Martin Eden

Kot so že zapisali v obrazložitvi, film predstavlja pomemben prispevek k razumevanju jugovzhodne evropske regije, iz katere se ljudje zaradi pomanjkanja perspektive v domovini množično izseljujejo prav v nemško govoreče dežele, pa tudi širše družbe, ki je vedno bolj zaznamovana z migracijami ter bolj ali manj spodletelo in nasilno integracijo.

Nagrado Art kino mreže Slovenije, o kateri so odločali Gregor Janežič, Žan Papič in Uroš Zavodnik, je dobil italijansko-francoski film Martin Eden režiserja Pietra Marcella. "Odslikava intimen boj posameznika, vpetega v razredni boj družbe, ki bi ga že morali preseči, vendar se skozi film soočimo s kruto realnostjo, da smo še vedno v istem brezizhodnem položaju," piše v obrazložitvi.

Švic

S posebno omembo pri nagradi Art kino mreže Slovenije pa so izpostavili poljsko-švicarski film Švic Magnusa von Horna, in sicer zaradi drznosti avtorja, ki se sooči s sodobnim likom vplivnice na družbenih omrežjih. Lik po besedah žirije "odslikava zgolj iluzijo nekega idola za visoke brezbrižne interese kapitala".

23 celovečernih in 16 kratkih filmov
Na letošnjem virtualnem Liffu je bilo na ogled 23 celovečernih in 16 kratkih filmov iz 29 držav: Avstrije, Belgije, BiH-a, Burkina Fasa, Češke, Danske, Estonije, Francije, Gane, Grčije, Hrvaške, Irana, Italije, Kanade, Kitajske, Kosova, Litve, Mehike, Nemčije, Nizozemske, Poljske, Portugalske, Rusije, Slovenije, Srbije, Španije, Švedske, Švice, Turčije in ZDA.

Na obeh platformah, prek Cinesquare.net in v videoteki DKino televizije Telekoma Slovenije, so našteli približno 12.000 ogledov, so še sporočili iz Cankarjevega doma, ki je organizator festivala.

Ogled filmov 31. Liffa je mogoč še do nedelje do polnoči.