Polovica Liffa morda v decembru?
Organizatorji festivala Liffe upajo, da se bo epidemiološka slika izboljšala in da bodo lahko v decembru izvedli še drugo polovico festivala, ki je v izvirni zasnovi štel 56 celovečernih in izbor kratkih filmov.
"Liffe še vedno jemljemo, kot da je dogodek v živo, v kinodvoranah," je poudaril Popek. Festival zato ohranja logiko kinoobiska: posamični filmi bodo dostopni v enakem obsegu, kot bi bili v kinodvoranah. To pomeni, da bo lahko kak film tudi razprodan, če vstopnice ne kupite dovolj hitro.
Do vseh filmov boste lahko dostopali prek spletne strani www.liffe.si. Filmi ne bodo razporejeni na "predstave", vsakega si boste lahko ogledali kadar koli med 11. in 22. novembrom. Več o logistiki letošnjega festivala lahko preberete v MMC-jevem intervjuju s programskim direktorjem.
Kaj torej letošnji program sploh prinaša? Jedro festivala ostaja tekmovalna sekcija Perspektive, v kateri najdejo svoj prostor prvenci in drugi celovečerni filmi v karieri praviloma mlajših ustvarjalcev. Za nagrado žirije vodomec se tako potegujejo celovečerci Asistentka (r. Kitty Green), Gagarin (r. Fanny Liatard, Jérémy Trouilh), Izgnanstvo (r. Visar Morina), Moj jutranji smeh (r. Marko Đorđević) in Sadeži pozabe (r. Christos Nikou).
Medijsko najodmevnejša v tej peterici je bila najbrž drama Asistentka, ki se posredno navezuje na afero okrog padlega filmskega mogotca Harveyja Weinsteina, čisto neposredno pa odpira vprašanje mačističnega delovnega okolja v zakulisju filmske industrije. Režijski prvenec Gagarin nas bo popeljal na obronke Pariza, kjer odrašča etnično raznolika mladina. Film, ki ima izredno močno vizualno komponento, bi morali predvajati na letošnjem festivalu v Cannesu.
Izgnanstvo je kosovsko-nemška koprodukcija z elementi srhljivke, v kateri Visar Morina tematizira usodo kosovskega priseljenca v Nemčiji. Srbski film Moj jutranji smeh je črna komedija o "spolno zavrtem mladeniču", je povzel Popek, ki "simpatično miniaturo o življenju v srbski provinci" priporoča. Izbor zaokroži grško-poljska-slovenska koprodukcija Sadeži pozabe, ki je na navdušen sprejem naletela v Benetkah in o katerem smo že pisali.
Najobsežnejša festivalska sekcija, Predpremiere, ponuja pregled presežkov z letošnjih svetovnih festivalov. V deseterici filmov boste našli dokumentarni portret mlade posameznice, ki je ni treba posebej predstavljati: film Greta je režiral Šved Nathan Grossman. Ruski klasik Andrej Končalovski se vrača z dramo o krvavem poglavju sovjetske zgodovine, Dragi tovariši, francoski dvojec Benoît Delépine in Gustave Kervern pa je posnel simpatično komedijo Izbrisati zgodovino o nezmožnosti rokovanja z novimi tehnologijami in družbenimi mediji. Sorodne teme se – prek protagonistke, ki je novodobna "influencerka" – dotika tudi Švic režiserja Magnusa von Horna.
Italijanski film Martin Eden je ekranizacija romana Jacka Londona, Nažgani pa še ena komedija, s katero se Thomas Vinterberg vrača v polno avtorsko formo. Presunljivo dramo Srđana Golubovića Oče smo lahko ujeli že na FSF-ju, saj je nastala v slovenski koprodukciji, Poletje 85 pa je novi celovečerec velikega cineasta Francoisa Ozona.
Prepremiere zaokrožita še nenavadna francoska komedija Terapija (v njej se znova pojavi enfant terrible Michel Houellebecq, ob njem pa še Gérard Depardieu) in ljubezenska zgodba Undine, novi film Liffovega predlanskega gosta, Nemca Christiana Petzolda.
Sekcijo Kralji in kraljice letos tvorijo trije filmi. Sol solza je "še ena ljubezenska zgodba po francosko", ki jo je v zanj značilni črno-beli tehniki posnel Philippe Garrel. Prav gotovo bo fascinanten tudi dokumentarec Koronacija, ki ga je slavni kitajski disident Aj Vejvej posnel "na daljavo" in brez vednosti kitajskih oblasti. V njem raziskuje odziv Kitajske na prvi izbruh bolezni, ki je letos tako spremenila naš svet.
Zberi se, babica, komedija bosanskega cineasta Pjera Žalice, je na prvi pogled zgodba o umirajoči starki, ki pa v resnici naslika vzdušje v bosanski družbi v obdobju tik pred srbsko agresijo na Sarajevo.
Panorama prinaša film Zlo ne obstaja v režiji Mohammada Rasoulofa (drama o smrtni kazni je na Berlinalu osvojila zlatega medveda), Ekstravaganca pa film Mandibule v režiji Quentina Dupieuxa; njegov osrednji motiv je predimenzionirana, orjaška mesarska muha.
Mladim gledalcem bodo v sklopu Kinobalona postregli s filmoma Volkovi, ki ga podpisuje Samuel Kishi Leopo, in Moj brat lovi dinozavre v režiji Stefana Cipanija.
Kot vsako leto bodo v sklopu festivala nagradili tudi najboljši kratki film iz sekcije Evropa na kratko ter podelili še nagrado FIPRESCI in nagrado Art kino mreže Slovenije. Ponudili bodo tudi spletni spremljevalni program, med drugim MMC-jev pogovor ob premieri Asistentke, ki ga boste lahko spremljali 12. novembra.
Tiskovno konferenco v celoti si lahko ogledate tukaj:
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje