"Najlepše je, ko nekomu zapreš usta. Hvala navijačem. Brez vas to ne bi bilo mogoče. Dali ste nam moč in energijo za ta fantastični rezultat, ki pa niti približno ni toliko vreden kot čustva, ko ste bili z nami na vsaki tekmi in danes tukaj," je poudaril kapetan Tine Urnaut, ki je že napovedal, da bo kmalu tudi čas, ko bodo šli fantje do konca. "Takoj po polfinalu sem rekel, da mi je žal, da ne moremo finala igrati pred to publiko. Siguren sem, da bomo ob naslednji priložnosti osvojili tudi zlato medaljo pred domačo publiko."

Fizioterapevt Haris vrti najboljšo glasbo!
Po finalni tekmi v Parizu, v kateri je bila Srbija boljša s 3:1, so bili slovenski reprezentanti kar nekaj časa povsem na tleh, a so hitro ugotovili, da so naredili veliko delo. Dejan Vinčič: "Včeraj smo bili razočarani, saj smo si želeli zlato. Danes pa to srebro sije kot zlato. Cmok bo ostal, težko bo preboleti ta poraz, a moramo biti zadovoljni. Ste najboljši navijači na svetu. To ste pokazali tako v Stožicah kot Parizu. Vsak od vas si zaslužil srebrno medaljo." Vinčića je na odru izzval fizioterapevt Haris Babić: "Dejan, zakaj si največ v moji ambulanti?" Vinčićev odgovor: "Zato, ker sučeš dobro muziko." Množico je navdušil tudi selektor Alberto Giuliani, ki si je predvsem želel z odra narediti selfi ob kulisi navijačev.

Sprejem, kot si ga lahko vsak le želi
Na Kongresnem trgu so se odbojkarjem pridružili kolesarja Primož Roglič in Tadej Pogačar, kajakaša Eva Terčelj in Nejc Žnidarčič ter kanuist Luka Božič. "Neverjetni ste, imam kar malo treme. To je tudi potrditev za vse rezultate. Sprejem, kot si ga lahko vsak želi," je povedal zmagovalec Vuelte Roglič. Na koncu uradnega dela sprejema je ves Kongresni trg še enkrat zapel Zdravljico brez glasbene spremljave, tako kot je bil to običaj med tekmami v Stožicah. Za glasbo sta sicer danes skrbela Nina Pušlar in Jan Plestenjak, prireditev pa je (tudi s pomočjo odbojkarskih reporterjev) vodil Aleš Smrekar z Radia Slovenija.

Odbojkarje pričakali navijači sredi noči
Rajanje se je začelo že v prvih urah ponedeljka. Kapetan Tine Urnaut s pokalom in za njim preostali slovenski odbojkarji so okoli pol dveh zjutraj stopili iz letališke zgradbe na Brniku, kjer jih je pričakalo 150 navijačev. Pozna ura vrnitve iz Pariza je bil eden izmed glavnih razlogov, da navijačev ni bilo še več. A tudi maloštevilna množica navijačev je na osrednjem slovenskem letališču na nočnem sprejemu prešerno slavila. Prišli so najbolj vneti, oblečeni v navijaško opremo, poslikani po obrazih s slovenskimi zastavami in številnimi slovenskimi trobojnicami ter preostalo navijaško opremo.

Harmonika dodatno razgrela navijače
Za dodatno dobro razpoloženje je poskrbel narodnozabavni trio Domačini iz enega od slovenskih centrov odbojke ‒ Kamnika. Z nekaterimi ponarodelimi pesmimi ansamblov bratov Avsenik, Lojzeta Slaka in Franca Miheliča so navijače pripravili tudi do skupinskega prepevanja in vriskanja. Glasbo so ob prihodu odbojkarjev pred letališko stavbo preglasile raglje, troblje, vuvuzele in glasno navijanje množice.

Z ladjico po Ljubljanici
Popoldansko dogajanje v Ljubljani se je začelo na Prulskem mostu, kjer so se dobro uro pred začetkom sprejema slovenski odbojkarji vkrcali na ladjico, navijači pa jih bodo lahko pozdravili na poti od Šentjakobskega mostu do Tromostovja. Reprezentanca se je z ladjice izkrcala pred Dvornim barom in se peš podala do Kongresnega trga.