Predlogi

Odbojka
Hokej
Tenis

Rezultati iskanja

Zaradi testiranja je dodanih umetnih 2 sekunde delaya.

Zgodovina - Arhiv

Novi film: Za Prekmurje gre

Avtor in režiser Štefan Celec je posnel dokumentarno-igrani film Za Prekmurje gre, v katerem je orisal dogodke ob koncu prve svetovne vojne, ki so vodili k priključitvi Prekmurja k takratni Državi SHS.

Medžimurci in Prekmurci po trianonski pogodbi

Mineva sto let od razpada Avstro-Ogrske monarhije. Prekmurje je postalo del pogajanj med antantnimi silami in Madžarsko kot naslednico Avstro-Ogrske, in tamkajšnji Slovenci so se šele avgusta 1919 združili z ostalimi v okviru Države SHS.

1964: Obletnica Ljudske pravice

V TV Obzorniku so leta 1964 objavili posnetke govora Miška Kranjca ob obletnici Ljudske pravice. Prikazali so tudi lepe posnetke košnje v Veliki Polani.

Cesta gradov: povezujejo 35 dvorcev, gradov in obrambnih utrdb

Na območju današnje Avstrije in Slovenije so vrsto stoletij potekali srditi boji med različnimi narodi, zgradili so tudi številne obrambne utrdbe. Po več kot tisoč letih nastaja prav v teh dveh državah projekt Castle road – Cesta gradov

Razstava dijakov SPTŠ ob 100 letnici priključitve

V murskosoboški Srednji poklicni in tehniški šoli so se ob prihajajočem kulturnem prazniku na prav poseben način posvetili stoletnici priključitve prekmurskih Slovencev k matičnemu narodu.

Vas Martjanci leta 1970

Posnetki prikazujejo Martjance, zunanjost in notranjost Martinove cerkve. Freske je izdelal Janez Aquila iz Radgone.

Delovanje slovenskih duhovnikov v Prekmurju

Najbolj vzhodni del države je doživljal različne pritiske, dokler se ni leta 1919 priključil matičnemu slovenskemu ozemlju. Krščanski duhovniki imajo veliko zaslug, da se je slovenstvo v tej naši najvzhodnejši pokrajini skozi burno zgodovino ohranilo.

Monografija Prekmurje v vrtincu pariške mirovne konference 1919

18. januarja pred natanko stotimi leti se je začela pariška mirovna konferenca in v petek so se uradno začele prireditve ob praznovanju stote obletnice združitve Prekmurcev z matičnim narodom.

100 let odcepitve Medžimurja od Madžarske: "Konec je našega suženjstva"

10.000-glava množica je 9. januarja 1919 na trgu pred cerkvijo v Čakovcu sprejela Resolucijo o odcepitvi Medžimurja od madžarske države. Tako kot slovensko Prekmurje je bila tudi ta skrajno severovzhodna hrvaška pokrajina njen del do konca 1. svet. vojne.

Pogled 100 let nazaj: priključitev Prekmurja

Kako je bilo v deželi ob Muri pred stoletjem, ko je po razpadu avstro-ogrske monarhije takratna Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev Prekmurje dobila za zeleno mizo na mirovni konferenci v Parizu?

Pogled v Prekmurje pred 50 leti

Drago Kocjančič je decembra 1970 vso oddajo Kalejdoskop posvetil Prekmurju.

Lendavski Robin Hood

Lendava, ki se sicer ponaša z bogato kulturno dediščino, je tudi mesto, polno legend. V decembrski čas dobrih mož pa gotovo sodi tista o Jožetu Vratarju, nekakšnem lendavskem Robinu Hoodu.

Čigav bo beltinski grad?

V Beltincih bodo morda spet dobili graščake. Ustavno sodišče je namreč po 27-ih letih pravdanja za lastništvo beltinskega gradu vse skupaj vrnilo na začetek.

Judi v Prekmurju

V Sloveniji je pred drugo svetovno vojno živelo okoli 1.500 Judov. Največ, nekaj več kot petsto, v Prekmurju. Le peščica se jih je vrnila iz taborišč smrti.

Praznik združitve: neznano Prekmurje

Prekmurje naši državi ne pripada še niti stoletje, je pa edino ozemlje, ki ga je dobila za zeleno mizo, saj je Vrhovni svet pariške mirovne konference leta 1919 sprejel odločitev o priključitvi med Muro in Rabo živečih Slovencev k matični domovini.

Marica Antolin

Prekmurje je bilo med 2. svetovno vojno pod madžarsko zasedbo in okupatorsko nasilje se ni razlikovalo od nemškega, italijanskega ali hrvaškega v drugih slovenskih pokrajinah. O svojem življenju je pripovedovala devetinosemdesetletna Marica Antolin.

Prekmurje in priložnosti

Zgodovinske dogodke in življenje v Prekmurju, njegove možnosti, priložnosti ter posebnosti so osvetlili Franc Kuzmič, pedagog, psiholog, teolog, bibliotekar in muzejski svetovalec, Stanka Dešnik, krajinska arhitektka in Tomaž Rous, magister politologije.

Najstarejše pokopališče Murskosobočanov

Prekmurski arheologi so na obrobju Murske Sobote izkopali 25 grobov iz zgodnjega srednjega veka.

Dolga je pot od nekje do nekoč – Prekmursko stoletje

Poezija Vlada Kreslina je poezija prekmurskih ravnic, v njegovih pesmih se pretaka panonska melanholija, ki jo pooseblja reka Mura. Anton Vratuša pa je sin Goričkega – gričevnate pokrajine ob meji z Avstrijo in Madžarsko.

1 2