Občina Murska Sobota se po površini uvršča na sredino slovenskih občin, prebivalstvo je starejše od slovenskega povprečja, delovno aktivnih pa je manj. Kakšne možnosti razvoja vidi župan Aleksander Jevšek?

Kako boste v vaši občini proslavili obletnico priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom?
V Mestni občini Murska Sobota bo skozi celotno jubilejno leto 2019 izvedeno več dogodkov v okviru praznovanja obletnice. Občina sama načrtuje postavitev spominskega znamenja, naši javni zavodi pa v okviru svojih celoletnih programov namenjajo posebno pozornost zaznamovanju jubileja. Tako bodo izvedeni različni dogodki: razstave, koncerti, projekcije filmov, glasbeno–literarni večeri, projekcije filmov in podobno.

Katere vidike prekmurske zgodovine in identitete bi morali ljudje v Sloveniji bolje poznati?
Menim, da imamo letos v okviru praznovanja 100. obletnice priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom izjemno priložnost, da preostalemu delu Slovenije približamo našo regijo in jo predstavimo kot turistično zanimivo, moderno in ogleda vredno regijo. Pri tem bi prek različnih dogodkov lahko predstavili več prekmurske zgodovine in identitete Prekmurja.
Menim, da so prebivalci drugih delov Slovenije še vedno slabo seznanjeni s tem, da je bilo Prekmurje bistveno dlje časa, kot je del Slovenije, pod drugimi državami in da je to imelo vpliv tako na naš jezik, kulturo, kulinariko, ki jo ohranjamo še danes.

Poznavanje tako zgodovine kot identitete bi lahko preostalemu delu države predstavili na različne načine in po posameznih področjih. Na primer na področju kulinarike: predstavitev tipičnih prekmurskih jedi, ki imajo svoje podobne različice še na danes madžarskem in hrvaškem območju. Drug primer je vpliv na oblikovanje prekmurskega narečja in podobnost narečnih izrazov z območij v sosednjih državah.

Katera prekmurska zgodovinska osebnost ali zgodovinski dogodek zaslužita več pozornosti, kot sta je deležna?
Štefan Küzmič; Mikloš Küzmič; Jožef Košič; Avgust Pavel; Vilmoš Tkalec; Franc Ivanoci; Miško Kranjec; Feri Novak. Kot zgodovinski dogodek pa priključitev Prekmurja in razglasitev Prekmurske republike.

Kdo so po vašem mnenju trije pomembni Prekmurci, ki bi jih morala dobro poznati vsa Slovenija?
Feri Lanjšček, Vlado Kreslin in Milan Kučan.

Kateri je bil v vaši občini v zadnjih letih glavni dogodek na področju domoznanstva?
Bilo jih je več: predstavitev prve tiskane knjige v prekmurskem jeziku (Temlinov Katekizem), premiera filma o Prekmurcih v Bethlehemu (2017), 500-letnica reformacije, prireditev Dobrodošli doma za Slovence v zamejstvu in po svetu, predstavitev monografije Uroša Lipuščka o pariški mirovni konferenci.

Katera je vaša najljubša prekmurska narodna pesem?
Ne orji, ne sejaj

Katero knjigo prekmurskega avtorja bi priporočili znancu v Ljubljani?
Dušan Šarotar: Biljard v Dobrayu.

Katero zvrst kulture v vaši občini najbolj razvijate?
V Murski Soboti razvijamo vsa področja kulture, tu delujejo Glasbena šola, Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota, Pomurski muzej Murska Sobota in Galerija Murska Sobota (ki imata oba podeljeno državno pooblastilo za izvajanje javne službe) ter Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota. Prav tako pa je bogato delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. Naša občina skozi podporo prek občinskega proračuna spodbuja razvoj različnih zvrsti kulture. Mesto je poleg dobrega dela kulturnih nosilcev v okviru naših javnih zavodov tudi gostitelj izvrstnih kulturnih dogodkov, kot so mednarodni festival sodobnega plesa Front@, vseslovensko Srečanje mladinskih pisateljev OKO BESEDE, mednarodni harmonikarski festival in mnogih drugih prireditev, ki Mursko Soboto uvrščajo na mednarodni kulturni zemljevid.

Kaj je naravna ali pa kultura dediščina, na katero ste v vaši občini najbolj ponosni?
Na področju naravne dediščine sem zelo ponosen na zelene površine v mestu in okolici, soboški park, reko Muro, ki je vpisana na Unescov seznam biosfernih območij.
Pri kulturni dediščini pa so po mojem mnenju na prvem mestu dela domačega arhitekta Ferija Novaka, ki je Mursko Soboto s svojim delom močno zaznamoval. Pomembna kulturna dediščina je tudi edinstven Spomenik osvoboditeljem na Trgu zmage, postavljen v spomin vojakom Rdeče armade in partizanom, ki so se borili za osvoboditev Prekmurja ob koncu druge svetovne vojne. Spomenik ima veliko vrednost tudi zaradi tega, ker so v mnogih podobnih krajih tovrstne spomenike v različnih obdobjih enostavno odstranili, v našem mestu pa je ostal in smo ga skupaj s finančno pomočjo veleposlaništva Ruske federacije lani tudi prvič od postavitve v letu 1945 celovito obnovili.

Kakšni so vaši načrti za ohranjanje prekmurske dediščinske kulturne krajine v vaši občini?
Ohranjanje prekmurske dediščinske kulturne krajine se v naši občini odraža tudi skozi prostorsko načrtovanje, kamor z zakonsko predpisanimi postopki vključujemo vse zunanje deležnike, da podajajo svoje usmeritve in zahteve. Občina jih dosledno upošteva in ustrezno vključuje v občinske predpise.

Kako vključujete naravno in kulturno dediščino vaše občine v turistično ponudbo?
V turistične pakete, ki jih oblikujejo naši nosilci turistične ponudbe, je vključenih vedno več vsebin naravne in kulturne dediščine. Organizirana so tematska turistična vodenja po mestu, da bi ljudje spoznali našo dediščino, dediščina je predstavljena in na ogled v muzeju, galeriji, knjižnici. Najpomembnejša in najbolj celovita predstavitev naravne in kulturne dediščine celotne regije pa bo v kratkem predstavljena v objektu EXPANU, ki bo odprt na začetku aprila.

Bi ustanovitev Pomurske pokrajine vaši občini koristila?
Zagotovo bi ustanovitev pokrajine naši občini koristila. Predvsem pa bi verjetno z ustanovitvijo regij rešili mnoge probleme na področju financiranja javnih zavodov z različnih področij, ki imajo sedež v Murski Soboti in opravljajo regijske naloge. Ti javni zavodi imajo namreč v mnogih primerih težave s sofinanciranjem nekaterih občin in se potem vodstva javnih zavodov za pomoč večkrat obračajo na sedežno, mestno občino, ki na neki način že opravlja vlogo sedeža regije, vendar brez finančne podpore. Ustanovitev pokrajine bi verjetno olajšala tudi komunikacijo z državnimi organi.

Katere kratkoročne in dolgoročne cilje bi si moralo vodstvo takšne pokrajine postaviti?
Kratkoročno bi bilo treba izvesti prenos nekaterih nalog in pristojnosti iz ravni države na raven regije, predvsem zato, da bi se decentraliziralo odločanje, ki pogostokrat zavira regionalni razvoj. V tem sklopu bi bilo treba urediti organizacijo in način financiranja pokrajin in sedežev pokrajin. Za razvoj in napredek pokrajin je pomembno, da strategija razvoja pokrajine temelji na njenih potrebah in v skladu z razvojno stopnjo ter potenciali, kar je bistvo enakomernega regionalnega razvoja.

Unesco je lani razglasil Biosferno območje Mura. Je ta projekt za Prekmurje koristen in kako?
Menim, da je razglasitev območja ob reki Muri za naše območje izjemno koristno in pomembno. Tako je to območje bolj varovano, bolj prepoznavno in zanimivejše za turiste. Na območju ob reki Muri v naši občini, v vasi Krog, izvajamo Interregov projekt GO IN NATURE, katerega cilj je približati to območje obiskovalcem in predstaviti to edinstveno območje.
V prihodnjih letih želimo skupaj z drugimi pomurskimi občinami in partnerji iz sosednjih držav bogatiti to območje tudi z izvajanjem drugih sonaravnih projektov s turističnimi in sonaravnimi vsebinami. Eden večjih projektov skupnega pomena je zgraditev murske kolesarske poti po nasipih reke Mure. Z njegovo izvedbo in navezavo poti na lokalno ponudbo v naseljih ob reki Muri se bo na tem območju povečalo povpraševanje po lokalno pridelani hrani in kulinarični ponudbi, izdelkih domače obrti in drugih izdelkih in storitvah v naseljih iz območja Biosfere in okolice.
Obenem je območje Biosfere priložnost za trajnostni razvoj in promocijo lokalnih kmetij in drugih gospodarskih dejavnosti, ki delujejo sonaravno, z ohranjanjem naše svojevrstne pokrajine ob reki Muri. Želimo ohraniti območje ob Muri z izjemno biotsko raznovrstnostjo, takšno, kot sta jo oblikovala narava in človek skozi čas. Tudi skozi različne prihodnje projekte si bomo prizadevali, da bi prebivalci na območju Biosfere prepoznali priložnost le-tega, saj bodo lahko njihovi proizvodi in storitve pod »blagovno znamko« Biosfernega območja, dosegali boljšo kakovost in tudi višje cene in posledično hitrejši razvoj in prepoznavnost.

Kako so na razvoj pokrajine učinkovali projekti NATURA 2000 in Krajinski park Goričko?
Predpisi o razglasitvi območja NATURA 2000 so se že od leta 2004 vključevali v vsa dejanja in procese načrtovanja naše občine. Želimo si ohraniti bogastvo živalskih in rastlinskih vrst na območju ob reki Muri, ki je z Uredbo o NATURI 2000 označeno kot eden najvrednejših predelov Slovenije in Evrope. Tako smo prek različnih inštrumentov ter občinskih aktov v sodelovanju s pristojnim Zavodom RS za varstvo narave dejansko dosegli, da se na območju NATURA 2000 niso izvajali posegi, ki bi trajno ali kako drugače posegali ali oškodovali naravne habitate. Tudi zaradi tega se stanje pri varovanju ogroženih rastlinskih in živalskih vrst ni poslabšalo.
Krajinski park Goričko sicer ne posega na območje Mestne občine Murska Sobota in zanjo tudi ne veljajo posebni režimi krajinskega parka, menimo pa, da so prebivalci Goričkega, kljub številni omejitvam, zaradi uvedbo Krajinskega parka pridobili številne priložnosti za razvoj, predvsem na področju zelenega turizma in sonaravnega kmetovanja, dopolnilih dejavnosti na kmetijah ipd. Zeleni turizem je ena najbolj rastočih turističnih panog, kjer ima Goričko še veliko neizkoriščenih razvojnih potencialov.

Kako bi lahko izboljšali sodelovanje prekmurskih in porabskih Slovencev?
Sam ocenjujem sodelovanje med prekmurskimi in porabskimi Slovenci kot dobro. Mnoga kulturna in druga društva iz naše občine medsebojno sodelujejo pri različnih projektih in se medsebojno obiskujejo. Mogoče bi bilo sodelovanje v prihodnje mogoče izboljšati na področju turizma, in sicer s turističnimi paketi, ki skupno ponujajo zanimivosti v Porabju in Prekmurju.

Katere so v vaši občini največje gospodarske priložnosti?
Razvojnih priložnosti je veliko, treba jih je videti in izkoristiti. Najprej so to mala in srednja podjetja, največkrat družinska podjetja, v katerih je zaposlenih med 100 in 300 delavcev. Podjetja so bolj fleksibilna in se lažje prilagajajo evropskemu in svetovnemu trgu.
Tudi turizem je izjemna gospodarska priložnost, saj regija ponuja tisto, kar obiskovalci vse bolj iščejo. Neokrnjena narava, varno okolje, izjemna kulinarika in pridelava vrhunskih vin in prijazni ljudje so potenciali, na katerih moramo graditi razvoj turizma v regiji. Regija ponuja veliko priložnosti za preživljanje aktivnega in zdravega dopusta.

Kaj je ali bi lahko bil največji turistični potencial vaše občine?
Trenutno vidimo kot največji turistični potencial regijski promocijski center EXPANO s Soboškim jezerom, ki bo svoja vrata za obiskovalce odprl na začetku aprila. Velik potencial imata tudi gastronomski turizem in že dobro uveljavljen kolesarski turizem.

V čem, na katerem področju vidite poglavitno razvojno perspektivo občine?
Turizem: zaradi svoje odlične geostrateške lege, usposobljene delovne sile in dobrih možnosti za kakovostno življenje pa pričakujemo nove naložbe tujih in domačih investitorjev v razširjeni Severni obrtno-industrijski coni za delovna mesta z višjo dodano vrednostjo (visoka tehnologija, strojna in kovinska industrija).

Zakaj se večetnični in multikonfesionalni značaj Prekmurja poudarja kot prednost pokrajine?
Sam se strinjam, da je večetnična in multikonfesionalna podoba Prekmurja prednost pokrajine. Prebivalci na našem območju so bili v preteklosti in tudi danes strpnejši in bolj odprti za drugačne in drugače misleče od sebe. To je vrednota, ki je marsikdo še danes ni sposoben sprejeti in iz teh razlogov izhajajo tudi mednarodni spori in konflikti.

Katere so največje socialne težave v vaši občini?
Še zmeraj nadpovprečno visoka brezposelnost, staranje prebivalstva, beg možganov.

Ali bi bilo treba zakonsko določiti, koliko in kam lahko v Sloveniji vlagajo investitorji iz sosednjih držav?
Predvsem se mi zdi pomembno, da imajo domači investitorji prednost ali pa so vsaj izenačeni s prednostmi, ki jih imajo tuji investitorji pri državnih spodbudah.

Katere prekmurske medije redno spremljate?
Vestnik, Radio Murski val, lokalna tv-kanala TV IDEA in TV AS.

Kako je po vašem mnenju Prekmurje pokrito v slovenskih medijih?
Škoda, da je dobro, predvsem ko gre za negativne novice. Sicer pa se domači dopisniki trudijo, da pomembne vsebine najdejo pravo mesto v osrednjih slovenskih medijih.