Tretjina hrane, ki jo pridelamo na svetu, konča v smeteh, izgube pa nastajajo v celotni oskrbovalni verigi.

Evropejci na leto v smeti odvržemo 90 milijonov ton ali več kot 180 kilogramov na prebivalca. Vsak deseti Zemljan pa je lačen. Metanje hrane v smeti je etično sporno ter povzroča gospodarsko škodo in izgubo naravnih virov. Je mogoče to spremeniti?

Natančne ocene količin zavržene hrane v Sloveniji in stroškov, ki nastanejo pri tem, ni. Prodekan za raziskovanje in mednarodno sodelovanje na Fakulteti za zdravje Univerze na Primorskem dr. Peter Raspor meni, da je naša država sicer pod povprečjem. V ljubljanski družbi za ravnanje z odpadki Snaga ugotavljajo, da naj bi je v smeteh končalo nekaj več kot 80 kilogramov na prebivalca.

Med vsemi odpadki je 40 odstotkov takih, ki so biološko razgradljivi. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je pred leti opravilo anketo o navadah v gospodinjstvih, ta pa je pokazala, da živila najpogosteje zavržemo zato, ker se je iztekel rok za uporabo ali so se pokvarila. V smeteh najpogosteje končajo kruh, sadje in zelenjava.

Prehranski lepotni postulati
Med vzroki za zavrženo hrano so po izkušnjah strokovnjakov – veliko prej kot higienska – na prvem mestu lepotna merila: "Kumare v EU-ju morajo biti ravne in po velikosti ne smejo odstopati za več kot centimeter," opozarja dr. Tanja Gomišček, podsekretarka na ministrstvu za kmetijstvo in okolje. To so zakonodajne norme, pa tudi kupci "kupujemo z očmi", pritrjuje vodja službe za varno hrano in interno kontrolo v Mercatorju dr. Tatjana Vrščaj Vodošek.

Toplogredni izpusti
Hrana, ki konča v smeteh, je med vzroki za izpuste toplogrednih plinov na tretjem mestu, saj v ozračje prispeva približno 3 milijarde ton ogljikovega dioksida. Če hrano kot nepredelan biološki odpadek odvržemo na odlagališča, se tam razkraja in ustvarja metan, ta pa ima 25-krat večji vpliv na nastajanje tople grede kot ogljikov dioksid, je dodala dr. Gomiščkova. Veliko bolje bi bilo, če takšnih odpadkov sploh ne bi ustvarjali. In pri hrani je s spremembami potrošniških navad to mogoče.

Premisli. Jej. Varuj.
"Mi vsi – kmetje in ribiči, predelovalci hrane in veleblagovnice, lokalne in nacionalne vlade ter posamezni porabniki – moramo, da bi preprečili nadaljnje izgube hrane, spremeniti svoje ravnanje pri vsakem členu prehranjevalne verige. Preprosto ne moremo dovoliti, da tretjino vse hrane zavržemo zaradi neustreznih praks, pri tem pa je 870.000.000 ljudi vsak dan lačnih," opozarja generalni direktor organizacije Združenih narodov za kmetijstvo in prehrano FAO Jose Graziano da Silva.

Da bi zmanjšali neokusne velike količine zavržene hrane, sta ključna ozaveščenost in izobraževanje, menijo dr. Tanja Gomišček, dr. Tatjana Vrščaj Vodošek in dr. Peter Raspor. Izboljšati moramo standarde za kakovost in nejasnosti pri označevanju uporabnosti živil, bolje načrtovati nakupe, živila primerneje skladiščiti in pri sami pripravi hrane paziti na količine. Tudi kot surovino – bodisi predelano na kompostih bodisi v bioplinarnah – je pri nas še ne znamo dobro izkoristiti.

Presežke hrane podarijo
Mercator je prvi trgovec, ki je v letu 2013 začel kampanjo za oddajanje presežkov hrane, pridružil se mu je tudi Tuš. Po dobrih zgledih iz tujine je tudi v Sloveniji treba okrepiti mrežo med proizvajalci in socialnimi ustanovami za pomoč v hrani ranljivim družbenim skupinam.