Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
19 oddaj
19 oddaj
V sodelovanju z eminentnimi slovenskimi in tujimi strokovnjaki razmišljamo, raziskujemo in se sprašujemo o vlogi zvoka v razvoju človeka – od embrionalne faze naprej.
V sodelovanju z eminentnimi slovenskimi in tujimi strokovnjaki razmišljamo, raziskujemo in se sprašujemo o vlogi zvoka v razvoju človeka – od embrionalne faze naprej.
Slišanje je fiziološki proces in je prvi pogoj za poslušanje, medtem ko je poslušanje psihična dejavnost, veščina, ki se jo je potrebno naučiti. V zgodnjem otroštvu otrok zaznava in se uči o zvočnem/glasbenem okolju skozi svojo lastno aktivnost na temelju senzornih in motoričnih procesov ter pozitivne čustvene naravnanosti. Pomembno vlogo v tem procesu ima odrasla oseba, na katero je otrok čustveno navezan, in ki načrtuje spodbudno zvočno/glasbeno okolje. Načrtovana poslušalska dejavnost, ki jo sistematično usmerja za otroka pomembna odrasla oseba, spodbuja razvoj aktivnega poslušanja. Tako začnemo razvijati veščino slušne senzibilnosti in pozornosti na zvok. V tokratni oddaji B-AIR Zvok in glasba v razvoju otroka bo razvoj slišanja in poslušanja pri najmlajših predstavljen z vidikov javnoveljavnega programa v slovenskem vrtcu in mednarodno uveljavljenega pedagoškega koncepta Edgar Willems. Poslušanje glasbe je ena izmed sestavnih dejavnosti v učnih načrtih v obeh konceptih. Z vabljenimi eksperti bomo osvetlili izvedbene plati obravnavanih programov in pri tem izpostavili razvojni vidik poslušanja pri 3- in 4-letnikih. Osredotočili se bomo na različne pristope učenja poslušanja glasbe v povezavi z otrokovim čustvenim razpoloženjem in dejavnikom pomembnih odraslih.
V zgodnjem otroštvu otrok zaznava in se uči o zvočnem/glasbenem okolju skozi svojo lastno aktivnost na temelju senzornih in motoričnih procesov ter pozitivne čustvene naravnanosti. Pomembno vlogo v tem procesu ima odrasla oseba, na katero je otrok čustveno navezan, in ki načrtuje spodbudno zvočno/glasbeno okolje. Načrtovana poslušalska dejavnost, ki jo sistematično usmerja za otroka pomembna odrasla oseba, spodbuja razvoj aktivnega poslušanja. Tako začnemo razvijati veščino slušne senzibilnosti in pozornosti na zvok. Več o slušnem zaznavanju in aktivnem poslušanju pri najmlajših pa v pogovoru Anamarije Štukelj Cusma z dr. Katarino Zadnik, docentko na oddelku glasbene pedagogike na ljubljanski akademiji za glasbo.
dr. Katarina Habe v dialogu z mag. Martino Peštaj, medijsko psihologinjo in urednico Otroškega in mladinskega programa na Televiziji Slovenija.
Pri oblikovanju umetniškega programa za določene starostne skupine otrok je potrebno imeti v mislih njihove razvojne značilnosti. Kako razmišljajo, kako dolgo uspejo obdržati pozornost in kaj pritegne njihovo pozornost, katere vsebine jih zanimajo - o tem je tekel pogovor z vodjo umetniškega programa Lutkovnega gledališča Ljubljana Ajdo Ross in glasbeno ustvarjalko ter performerko Zvezdano Novaković. Oddajo je pripravila dr. Katarina Habe.
Kaj slišijo dojenčki in ali glas svoje mame res prepoznajo že v maternici? Devet partnerskih organizacij iz osmih evropskih držav pod vodstvom Radia Slovenija v mednarodnem projektu B-AIR raziskuje in se sprašuje o vlogi zvoka v razvoju človeka – od embrionalne faze naprej, da bi – v tesnem sodelovanju umetnikov in uglednih mednarodnih strokovnjakov – nastale nove radiofonske in glasbene vsebine za najmlajše in ranljive skupine. V pripravi na umetniško produkcijo so spomladi potekali seminarji B – AIR Zvok in glasba v razvoju otroka, vsebine seminarjev pa bomo v poletnih mesecih predstavili tudi v ciklu tematskih oddaj, ki jih pripravljata glasbena pedagoginja dr. Katarina Zadnik in psihologinja dr. Katarina Habe, ki je pred mikrofon povabila kognitivno znanstvenico dr. Anko Slana Ozimič. Pogovarjali sta se o zvoku, glasbi in možganih.
O prepoznavanju, preprečevanju in zdravljenju najpogostejših zdravstvenih težav, ki nastanejo zaradi dolgotrajne in neustrezne obremenitve telesa pri glasbenikih, se je prim. Igor M. Ravnik pogovarjal z akademsko diplomirano pianistko magistro gospo Ivo Bartolić in fiziatrom revmatologom prim. dr. Ladislavom Krapcem, avtorjema nedavno objavljene knjige Okvare in bolezni kostno-mišičnega sistema pri pianistih.
Gostja otroškega nevrologa prim. Igorja M. Ravnika je raziskovalka Univerze v Aosti in Univerze v Ženevi, glasbenica, pedagoginja in razvojna psihologinja dr. Manuela Filippa, ki so jo bogate osebne in poklicne izkušnje privedle k raziskovanju glasu ob samem začetku življenja. Preučuje, kako na novorojenega otroka – posebej se posveča nedonošenčkom – vpliva materin glas. Neposredno na stabilnost njegovih življenjskih funkcij, na zaznavanje bolečine, dolgoročno pa tudi na njegov umski in čustveni razvoj. Ali deluje le materin glas? Kaj pa očetje? Govor kot petje? Lahko, če mamice ni, otroku pomaga posnetek?
O sluhu in posluhu in o tem, kako lahko pri težavah, ki izhajajo iz bolezni in okvar slušnega aparata, pomagata oto in avdiologija. Gostja v oddaji iz cikla Zvočenja – v katerem primarij Igor M. Ravnik z vabljenimi sogovorniki razpravlja o zanimivih temah, ki zadevajo glasbo in medicino, psihologijo in sorodne stroke, katerih naloga je pomagati ljudem v stiski – je profesorica MF v Ljubljani dr. Saba Battelino, specialistka otorinolaringologije z Otorinolaringološke klinike UKC v Ljubljani.
Gostje v oddaji iz cikla B-AIR Zvočenja – v katerem primarij Igor M. Ravnik z vabljenimi sogovorniki razpravlja o zanimivih temah, ki zadevajo glasbo in medicino, psihologijo in sorodne stroke, katerih naloga je pomagati ljudem v stiski – so bile sodelavke Centra za motnje glasu, govora in požiranja klinike za otorinolaringologijo v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. To so prof. dr. Irena Hočevar Boltežar, specialistka otorinolaringologije, specialistki klinične logopedije Nataša Prebil in Rozalija Kušar ter specialistka klinične psihologije magistra Petra Bavčar. Beseda je tekla o boleznih in težavah govornega aparata in o tem, kako ljudem v stiski lahko pomaga foniatrični tim.
Z Miranom Možino, specialistom psihiatrom in psihoterapevtom, o odnosu med glasbo in duševnim zdravjem pa tudi o drugih umetnostih, povezanih z zvokom ali tišino, in o njihovem potencialu, da pomagajo človeku v bolezni in stiskah.
Naša gostja v oddaji je dr. Katarina Kompan Erzár, psihologinja in psihoterapevtka, profesorica in raziskovalka, ki deluje na Teološki fakulteti, na Univerzi Sigmunda Freuda v Ljubljani in na Pedagoški fakulteti. S svojimi projekti je kot pedagoginja, strokovna svetovalka in supervizorka tesno vpeta tudi v širše družbeno dogajanje. Zaradi izkušenj na glasbenem in drugih področjih umetnosti pa je za naš ciklus še posebej zanimiva sogovornica. Dr. Katarino Kompan Erzár je v studiu gostil prim. Igor Mihael Ravnik.
Kaj se dogaja v otroku (in tudi pozneje v človeku), ko vstopa v svet zvokov in glasbe in se z njim srečuje. Kaj se dogaja v odnosu do sebe, do drugega, do sveta. O tem se bo gostitelj prim. Igor M. Ravnik pogovarjal z gostjo dr. Katarino Kompan Erzar, psihologinjo psihoterapevtko, izredno profesorico zakonske in družinske terapije na Teološki fakulteti, predavateljico na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda in na Pedagoški fakulteti.
Z enim najuglednejših raziskovalcev nevropsihologije glasbe, prof. Stefanom Koelschem, nekdanjim violinistom, psihologom in sociologom, zdaj profesorjem biološke in medicinske psihologije in vodjem raziskovalne enote za glasbo in možgane na univerzi v Bergnu (Norveška), bo tekel pogovor o doživljanju glasbe in o tem, kako se s pomočjo nevroznanstvenih raziskav povečuje naše razumevanje možganskih mehanizmov ob doživljaju glasbe. Izvedeli bomo o odzivih možganskega mrežja, ki podobno kot slovnične in sintaktične jezikovne nepravilnosti zaznava tudi odstopanja od pričakovanega dogajanja v glasbi. Ali dvojno mrežje človeku lahko pomaga tudi v primerih, ko eno mrežo prizadene bolezen? Prof. Koelsch je nedavno izdal poljudno knjigo o zdravilni moči glasbe. Dotaknili se bomo nekaterih najbolj dokazanih načinov, kako nam lahko glasba koristi tudi v bolezni. S prof. Stefanom Koelschem se je pogovarjal nevropediater Igor Mihael Ravnik.
Starosti se ne bomo mogli izogniti, če nam je usojena. Čim starejši bomo, tem bolj bo verjeten tudi postopen upad naših duševnih funkcij, tudi demenca. Tudi genije, kot je bil francoski skladatelj Maurice Ravel, katerega odlomek iz opere Otrok in uroki bomo poslušali v oddaji, ni ušel tedaj neznani bolezni s postopnim izgubljanjem umskih funkcij. Demenca je sindrom, skupek znakov in simptomov, ki jih povzročajo običajno kronične in napredujoče bolezni možganov, pri katerih so prizadete številne umske funkcije bolj, kot bi bilo pričakovati samo zaradi staranja. Prizadene višje možganske funkcije, med katere sodijo spomin, mišljenje, orientacija, računanje, govor, presoja, sposobnost za učenje. Zavest ni prizadeta. Ob demenci se pogosto poslabšajo sposobnost obvladovanja čustev, vedenje in motivacija. Lahko pa se te spremembe pojavijo že pred motnjami umskih funkcij. Gostja gospa Mihaela Kavčič in gostitelj primarij Igor M. Ravnik tokrat o tem, kako lahko z glasbo obogatimo svoja stara leta in s tem koristimo svojemu telesnemu in duševnemu zdravju. Resni raziskovalci namreč preučujejo, ali in kako glasba, na primer petje, lahko upočasni procese staranja možganov in pri bolnikih v zgodnjih fazi tudi upočasni potek demence.
V oddajah, ki jih pripravlja in vodi nevropediater primarij Igor Mihael Ravnik, je prof. Breitenfeld opisal začetke muzikoterapije in njeno plodno razraščanje v tem delu Evrope na polju socialne psihiatrije v desetletjih po drugi svetovni vojni. Z gospodom Giuseppom Pinom Poclenom iz Milana, ki že dlje časa prihaja in deluje tudi v Sloveniji, smo spremljali njegovo pestro osebno in poklicno razvojno pot od glasbene vzgoje do glasbene animacije in glasbene terapije. Zdaj pa se je pokazala potreba in priložnost, da v seriji pogovorov o temah med medicino in glasbo, ki zadevajo zvok, tišino, glas in glasbo spregovorimo še o glasbeni terapiji danes pri nas. V prvih dveh oddajah na to temo bomo tako v glasbeno terapijo stopili skozi osebno poklicno zgodbo glasbene terapevtke gospe Mihaele Kavčič. Predstavila nam bo svoje delo na hematoonkološkem oddelku Pediatrične klinike v Ljubljani. V studiu se nam bo pridružila tudi njena profesorica, mentorica in supervizorka gospa Špela Loti Knoll. Otroci za rakom še vedno zbolevajo, tudi umirajo in izguba vedno hudo boli. Tudi z mislijo nanje in žalujoče, ki so utrpeli izgube in jih ta izkušnja za vedno spremlja v življenju, naj vendar v uvodu poudarimo, da se je umrljivost otrok za rakom po zaslugi medicine bistveno zmanjšala. Kakovost življenja je med zdravljenjem, ki zdaj poteka otrokom dosti bolj prijazno, neprimerno boljša. Danes bomo izvedeli, kako k temu lahko prispeva tudi glasbena terapija. Spomine iz časa, ko je bila med zdravljenjem deležna glasbeno terapevtske pomoči, je za to priložnost zapisala gospodična Ivana Brglez, ki je bila v otroštvu zdravljena na oddelku. Spomin na glasbeno terapijo med hčerkinim zdravljenjem pa bo prispevala tudi njena mama gospa Božena Brglez. Sliko iz še bolj odmaknjenega časa nam bodo dopolnile besede zdravnice hematoonkologinje prim. Jožice Anžič s Hematoonkološkega oddelka na Pediatrični kliniki.
V preteklih oddajah, ki jih pripravlja in vodi nevropediater primarij Igor Mihael Ravnik smo se srečali s češkim nevrologom, ki ga zanima glasba ne le kot dražljaj za čustva, ampak raziskuje fizikalno-akustični vpliv glasbe na delovanje možganov. Izboljševala naj bi možgansko funkcijo, a ne nujno v vseh primerih. Pogovorili smo se s hrvaškim nestorjem glasbene terapije, psihiatrom, ki je uporabljal muzikoterapijo za sproščanje, združevanje in socializacijo ali kot rehabilitacijsko sredstvo pri motnjah govora. Tokrat sledi drugi del pogovora s polivalentnim glasbenikom gospodom Pinom Giuseppom Poclenom, ki je postal glasbeni terapevt posebne neverbalne psihodinamske usmeritve, na dolgi poti od pedagoga in glasbenega animatorja, ki daje sebe in svoje veščine v službo hudo prizadetih, razvojno motenih, bolnih in starih v Italiji in tudi pri nas, da bi izboljšal kakovost njihovega življenja. Z nami bo tudi njegova asistentka v glasbeno terapevtskih delavnicah, ki jih vodi pri nas, nevropsihologinja prof. Vali Glavič Tretnjak, specialistka klinične psihologije, posebej usmerjena v nevropsihologijo.
Tokrat se bo primarij Igor Mihael Ravnik, dr. med. pogovarjal z glasbenim terapevtom gospodom Giuseppom Pinom Poclenom in njegovo asistentko v glasbeno terapevtskih delavnicah, ki jih vodi pri nas, nevropsihologinjo prof .Vali Glavič Tretnjak. Gospod Poclen je v svoji karieri prešel pot od glasbenega pedagoga in glasbenega animatorja do glasbenega terapevta, dodatno specializiran je v šoli nebesedne glasbene terapije. Prikazal nam bo svoje bogato delovanje, v besedi in s posnetki, iz svojega dela na številnih področjih človekovih potreb od otroštva do pozne starosti, nekaj od tega tudi v Sloveniji.
Če smo v prvem srečanju pred tednom dni spremljali, kako skušajo nevrološke znanosti razumeti mehanizme delovanja glasbe na možgane v primeru trdovratne epilepsije, se nam danes odpira pogled v čas, ko stroka ni imela na voljo tehničnih znanj in možnosti opazovati človekove bolezni do najdrobnejših molekularno genetskih in mikrostrukturnih podrobnosti, dojela pa je, kje je pomen bolezni v družbenem okolju, njene odvisnosti od družbenogospodarskih in kulturnih dejavnikov in se je na to odzvala tam, kjer je zaznala problem: v družbi, v človekovem okolju, marginalnih življenjskih situacijah in neprepoznanih posebnih potrebah velikega števila ljudi vseh starosti (pri razvojno motenih otrocih, alkoholikih, starih). Kako si je pri tem pomagala z glasbo, kakšne smeri raziskovanja in razvoja so se pri tem odprle, kaj je ostalo od pionirskih časov? V naslednjih oddajah bomo gostili predstavnike različnih smeri, ki jih ta stroka ubira. V spomladanskem ciklusu pa pričakujemo tudi pogovor o tem, kakšne dokaze o tem delovanju so zbrale nevrološke stroke, predvsem nevrofiziologija in nevropsihologija in s tem dodatno utemeljili identiteto in veljavo glasbene terapije. Najprej pa se bomo ozrli k začetkom: nevropediater primarij Igor Mihael Ravnik je pred mikrofon povabil profesorja dr. Darka Breitenfelda, specialista nevropsihiatra, uglednega socialnega psihiatra alkohologa, ki je še aktivno vključen v delovanje klubov zdravljenih alkoholikov v Zagrebu; zgodovinarja medicine, ki so ga zanimale bolezni velikih glasbenih ustvarjalcev in pionirja muzikoterapije v tem delu Evrope. Vabljeni k poslušanju.
Prvi cikel oddaj B-AIR Zvočenja nastaja v sodelovanju s primarijem Igorjem M. Ravnikom, zdravnikom specialistom pediatrom, ki kot radijski gostitelj v dialogu s strokovnjaki predstavlja različne vsebine povezane z zvokom: Od raziskav zgodnjega vpliva glasbe na kognitivni, emocionalni razvoj in osebnost do nevrofiziologije in nevropsihologije glasbe, muzikoterapije, pediatrije in ustvarjalnosti. Prvi sogovornik v tednu, ko smo obeležili dan epilepsije, je Ivan Rektor, profesor nevrologije na Masarykovi univerzi v Brnu in je spodbudil raziskave o vplivu glasbe na epilepsijo in na možgane ter študije nevrobioloških markerjev v pogojih ekstremnega stresa (pri treh generacijah, ki so preživele holokavst).
Neveljaven email naslov
