Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Ars • nedelja, 12. jul. 2020

Ars • ned, 12. jul.

04:00
Svitanja


Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.


Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.


Osrednja jutranja informativna oddaja Jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.


Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.


Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.


Miroslav Košuta sodi med najpomembnejše sodobne tržaške pesnike. V pesmi z naslovom Jutrišnje tržaško jutro je duhovito tematiziral razdvojenost slovenskih Tržačanov.


Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.


»Človek je duša in telo. Če skrbimo za oba pola, s tem ustvarjamo harmonijo, ki zagotavlja bogato duhovno življenje. Če zjutraj najprej pretečemo od 5 do 10 km in šele nato opravimo molitev, je ta molitev povsem drugačna, kot pa tista, ki jo opravimo takoj, ko se potegnemo iz postelje. Razgibano telo je prvi pogoj za dobro duhovnost,« razmišlja v oddaji Sledi večnosti pater iz reda minoritov, navdušeni športnik, dr. Andrej Šegula.


Tokratno oddajo posvečamo Krzysztofu Pendereckemu, skladatelju, ki je s svojim ustvarjanjem pomembno vplival na razvoj sodobne sakralne glasbe. Osemindvajsetega marca letos se je poslovil od tega sveta. Njegova glasba živi naprej; zaradi zahtevnosti predvsem na koncertnih odrih, tu in tam jo lahko slišimo tudi v okviru liturgije. A kakor koli, pomembna je njena sporočilnost. »Želim dati glas zatirani Cerkvi v komunistični Poljski,« je izjavil že zgodaj. Duhovna glasba je postala eno glavnih področij njegovega umetniškega izraza, mavrico, stkano iz del z duhovno vsebino, je razpel čez več kot štiri desetletja glasbenega snovanja – od Davidovih psalmov, ustvarjenih leta 1959, in Pasijona po Luku, prek Poljskega Requiema do Creda leta 1998. Vmes in tudi zatem je seveda nastalo še marsikaj.


Iz župnijske cerkve svetega Cirila in Metoda za Bežigradom v Ljubljani na 15. nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo, pri kateri sodelujejo tamkajšnji verniki. Mašuje župnik pater dr. Andraž Arko, poje glasbena skupina Sol zemlje pod vodstvom Bene Briški.


11:00
Poročila


V tokratni oddaji Evroradijski koncert bomo predvajali posnetek koncerta Simfoničnega orkestra Španske radiotelevizije in pianista Martina Jamesa Bartletta, ki sta pod dirigentskim vodstvom Carlosa Kalmarja nastopila 21. januarja v Nacionalni koncertni dvorani v Dublinu. Na sporedu koncerta sta bila Koncert za klavir in orkester št. 9 v Es-duru K 271 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Simfonija št. 2 v c-molu Antona Brucknerja.


13:00
Poročila


Predvajamo skladbe različnih zvrsti in obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.


14:00
Poročila


Julijski niz Humoresk tega tedna z besedili pred 150 leti rojenega pisatelja Rada Murnika nadaljujemo z odlomki iz njegovega zadnjega obsežnejšega dela: zbirke Ženini naše Koprnele iz leta 1921. Glavna junakinja, o kateri pripoveduje njena precej mlajša sestra, se leta in leta trudi, da bi si našla primernega moža, pri tem pa pride na površje marsikatera značajska lastnost.


14:35
Nedeljsko operno popoldne: Anton Dermota: Tisoč in en večer (Des Grieux), Ob 110. obletnici rojstva Antona Dermote vas vabimo, da prisluhnete šesti iz ciklusa devetih oddaj, o svetovno znanem tenoristu in nekdanjem prvaku Dunajske državne opere.


Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.


16:00
DIO: šport, vreme, promet


V oddaji bomo predvajali posnetke s koncerta, ki je potekal 19. januarja letos v dvorani sv. Davida v Cardiffu v Walesu. Valižanski glasbeniki so ob 250. obletnici Beethovnovega rojstva tam izvedli rekonstrukcijo epskega, štiri ure trajajočega koncerta oziroma glasbene Akademije, kot so tovrstne dogodke označevali na začetku 19. stoletja, ki ga je Ludwig van Beethoven pripravil 22. decembra 1808 v gledališču Theater an der Wien na Dunaju. Gre za enega najpomembnejših Beethovnovih koncertov, na katerem so bile praizvedene vse skladbe na sporedu razen ene – koncertne arije Ah! perfido, op. 65. Spored so poleg nje sestavljali še Peta in Šesta simfonija, Četrti klavirski koncert, odlomki iz Maše v C-duru, Fantazija za klavir v g-molu, op. 77 in Zborovska fantazija, op. 80. Zaradi izjemne dolžine koncert predvajamo v dveh delih. Danes je na vrsti druga polovica koncerta. Slišali boste lahko Peto simfonijo, Sanctus in Benedictus iz Maše v C-duru, Fantazijo za klavir v g-molu, op. 77 in Zborovsko fantazijo, op. 80. Nacionalni valižanski zbor in orkester BBC-ja bo vodil Jaime Martin, v solistični vlogi pa bo pianist Llyr Williams.


18:00
Poročila


Pisateljica in zgodovinarka Jan Morris sodi med najpomembnejše valižanske in britanske avtorje potopisov. V slovenščino imamo prevedena njena Trst in kaj pomeni nikjer iz leta 2001 in Benetke (knjiga je prvič izšla leta 1960 in bila pozneje večkrat dopolnjena). Morrisova nam Trst kaže od daleč in od blizu, skozi intimni in zgodovinski spomin. Delo je prevedla Staša Grahek.


Glasbena medigra.


V prvem delu oddaje o vplivih kug in drugih epidemij na duhovnost je zgodovinar dr. Jonatan Vinkler govoril o posledicah velike kuge v 14. stoletju. V tokratni oddaji pa se je osredotočil na vpliv epidemij na duhovno življenje naših prednikov, še posebej v burnem 16. stoletju.


Marij Čuk je v letu 100. obletnice požiga Narodnega doma napisal delo Črni obroč, prvi romaneskni opis tega požiga v zgodovini slovenskega slovstva. Trinajstega julija mineva sto let, odkar so fašisti požgali Narodni dom v Trstu, s to obletnico pa je povezano tudi zdajšnje vračanje novega Narodnega doma Slovencem. Zaljubljenca Otto in Flora prideta z Dunaja v to obmorsko mesto, ki od prve svetovne vojne naprej ni več avstro-ogrsko, temveč italijansko. Trst se obiskovalcema kaže kot očarljivo, privlačno sredozemsko središče, kraj uživanja in prijetnih sprehodov, vendar hkrati odkrivata vse bolj utesnjujoče, zagatne in na koncu strašljive poteze kraja, v katerem se krepijo ideje iredentizma, vsakršnega sovraštva proti Slovencem, Slovanom, pa tudi Avstrijcem in drugim tujcem. Fašizem začenja svoj uničujoči pohod. Roman je izšel pri tržaški založbi Mladika. V zvočno obliko pa so ga prelili režiser Alen Jelen, dramska igralka Patrizia Jurinčič Finžgar, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina in tonski mojster Urban Gruden. Črni obroč je na voljo tudi kot zvočna knjiga.


Tokratno oddajo posvečamo slovenskim skladateljem, ki so delovali v Trstu pred in po požigu Narodnega doma - od tega dogodka letos mineva 100 let. Prav neverjetno je, koliko slovenskih glasbenih ustvarjalcev je izhajalo iz tega mesta in kako raznolika je njihova glasba, sicer vsa prežeta s slovenstvom in slovanstvom.


22:00
Poročila


Trinajstega julija bo minilo sto let, odkar so fašisti požgali slovenski Narodni dom v Trstu. Obletnici tega neverjetno tragičnega dogodka za slovenski narod, pa pravzaprav za vso Evropo, saj je fašizem od takrat naprej širil svoj pohod, namenjamo na Radiu Slovenija vso pozornost, tudi z umetniškimi, literarnimi oddajami. Tako bomo v Literarnem portretu slišali odlomke iz romana Črni obroč Marija Čuka. Gre za novo knjigo, ki je nedavno izšla pri založbi Mladika v Trstu in je prva romaneskna obdelava tega motiva do zdaj. Marija Čuka, doma iz Doline pri Trstu, poznamo, seveda, kot pesnika, avtorja več pesniških zbirk, zadnje čase pa piše tudi prozo, romane, ki zbujajo s snovjo iz sodobnega, pa tudi polpreteklega življenja Slovencev v zamejstvu veliko pozornost.


Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.


Za oddajo smo izbrali odlomek iz leta 1994 objavljenega romana Kačja roža Alojza Rebule, enega najpomembnejših slovenskih pisateljev 20. stoletja. Rodil se je leta 1924 v Šempolaju pri Nabrežini, umrl pa leta 2018. Ustvaril je obsežen literarni opus, ki ga je po eni strani opazno zaznamovalo poznavanje zgodovine in filozofije, po drugi pa položaj Slovenca v zamejstvu. Roman Kačja roža je postavljen na Primorsko v čas predvojnega fašizma, ki vedno bolj duši Slovence in slovenstvo. V središču je slovenski učitelj Leon, ki sicer skromno, a pokončno kljubuje raznarodovalnim pritiskom


23:59
Slovenska himna


22:57
Rado Murnik: Ženini naše Koprnele
1:32:55
Koncert Simfoničnega orkestra Španske radiotelevizije in pianista Martina Jamesa Bartletta
48:56
Bogoslužje iz župnijske cerkve za Bežigradom v Ljubljani
33:53
V spomin Krzystofu Pendereckemu
45:42
Marko Kravos: Lunino jajce iz Postojnske jame
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov