Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Ars • petek, 4. dec. 2020

Ars • pet, 4. dec.

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.


04:00
Svitanja


Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.


Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.


Pregled aktualnih glasbenih oddaj.


Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.


Slovenska pesnica in pisateljica Dolores Terseglav se je po drugi svetovni vojni naselila na Reki. Tam je živela z družino in ustvarjala leposlovna dela. Iz njenega opusa smo tokrat izbrali pesem Don Kihot Dulcineji v interpetaciji dramske igralke Saše Mihelčič.


Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.


10:00
Poročila


Končujemo cikel oddaj, v katerih smo se srečali z ustvarjanjem štirih izjemno pomembnih začetnikov britanskega glasbenega preporoda pred sto leti. To so bili Henry Balfour Gardiner, Roger Quilter, Cyril Scott in Percy Grainger, ki so študirali pri profesorju Iwanu Knorru v Frankfurtu.


11:00
Poročila


Oddaja Zunanjepolitičnega uredništva, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri.


5. decembra bo življenjski jubilej, 80 let, praznoval akademik Niko Grafenauer. Pesnik, esejist, kritik, urednik, literarni zgodovinar in prevajalec je za svoje delo prejel vrsto nagrad, med njimi Prešernovo nagrado za literarni opus in Župančičevo nagrado za življenjsko delo. Njegove pesniške zbirke so temeljno zaznamovale sodobno slovensko književnost. Med njimi je vrsta zbirk za otroke in mlade: Pedenjped, Kaj je na koncu sveta, Sredi polja rdeči mak, Abeceda, Avtozaver, Zmajček razgrajaček, Skrivnosti, Kadar glava nad oblaki plava in še mnoge druge. Njegova otroška in mladinska poezija je igriva in iskriva, pogosto tudi humorna, polna nenavadnih besednih zvez in pretiravanj. Pritegnila je tudi več slovenskih skladateljev, ki so pesnikovim besedam nadeli še glasbeno podobo. Danes bomo najprej slišali štiri pesmi, ki jih je na pesniško misel Nika Grafenauerja ustvaril skladatelj Peter Šavli. Novitete z naslovi Ples, Duša, Svoboda in Zemljevid je leta 2011 na svojem letnem koncertu prvič izvedel Mladinski pevski zbor RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Tomaža Pirnata.


12:00
Poročila


Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.


13:00
Poročila


Žiga Stanič sklada za najrazličnejše instrumentalne zasedbe in kar se v zadnjih letih spet bolj pojavlja v njegovem opusu – za glas. Ob pogovoru o svojem ustvarjanju, glasbenih nazorih in delovnih preferencah bo skladatelj predstavil novejši deli, Kantato senc in vokalno delo Boj na požiralniku.


14:00
Poročila


Želite biti seznanjeni z aktualnim filmskim dogajanjem doma in po svetu, in tudi kritiško slediti tekočemu filmskemu sporedu?


Thor Odinson je izmišljen lik, ki predstavlja enega najmočnejših Asgardov, članov tuje civilizacije, ki je močno povezana z Zemljo, zato jo imajo Zemljani za civilizacijo bogov.
Thor je torej zgodba, ki prikazuje mitsko potovanje od nadutega princa, rojenega za naslednika prestola, do velikega moža, superjunaka s skromnim srcem, ki si zasluži pravico do vodenja.

Režiser ikoničnega superjunaka Thora je Kenneth Branagh in ob snemanju filma je bilo takoj jasno, koga bo povabil k sodelovanju, da bo poskrbel za nepozabno glasbo, ki bo zvenela ob sliki. Gre za njegovega dolgoletnega sodelavca Patricka Doyla, plodovitega škotskega skladatelja, ki je sodeloval pri skoraj vseh filmih, ki jih je režiral Branagh. Doylovo glasbo za različne filme sestavljajo obsežne teme, nekatere so polne žara ljubezni, druge zvenijo veličastno ali prikličejo čisto navdušenje. Njegove najboljše partiture pa prihajajo iz zlate dobe Hollywooda, zato je bil za ustvarjanje glasbe na temo epske pustolovščine, ki se razteza med galaksijami, najprimernejši prav on.


Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.


Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.


Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.


V raziskovalnem delu se skriva vrsta zelo različnih izzivov, ki jim je potrebno biti kos, če naj bodo rezultati, nova znanstvena spoznanja zares vrhunski. Letošnji prejemnik Zoisove nagrade za življenjsko delo, dr. Radovan Stanislav Pejovnik, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, je pomembno sled pustil tako v svojem raziskovalnem delu na področju inženirstva materialov, kot tudi na vodstvenih funkcijah, saj je denimo 17 let je vodil Kemijski inštitut in štiri leta Univerzo v Ljubljani.
Pravi, da je v znanosti pomembno utirati nove poti. Tako se je, čeprav je na začetku svoje raziskovalne kariere dosegel odmevne rezultate na področju sintranja, tehnologije zgoščevanja in utrjevanja keramičnih materialov, raziskovalno preusmeril k materialom, ki so lahko kemijski vir električne energije. Leta 1985 je na Kemijskem inštitutu, ki ga je od leta 1982 vodil, ustanovil Laboratorij za elektrokemijo materialov, iz katerega je skozi čas zrasel današnji Odsek za kemijo materialov in zbral okoli sebe skupino mladih raziskovalcev.
"Z mojimi doktorskimi študenti je bil užitek delat, ampak tudi težko. Neprestano so me priganjali in če kaj nisem povsem razumel, so mi mirno rekli, 'šef, če se hočete o tem pogovarjat, morate pa najprej tale članek prebrat'. Tako smo vzpostavili medsebojno sodelovanje in zaupanje in danes so v evropskem vrhu pri raziskavah akumulatorjev."
"Pred 35 leti smo začeli in danes so v špici Evrope. To bi rad posebej poudaril. Vrhunskega raziskovalnega dela ne morete ustvariti od danes do jutri. Zato potrebujete ljudi, ki pravočasno začnejo delati na novem področju, ki vpeljejo nove reči in seveda skupino, ki je sposobna to razvijati in dvigniti na konkurenčni nivo. To je proces, ki traja vsaj 10 let."
Gre za raziskave, ki so za prehod v brezogljično družbo ključne. Sam pa takole ocenjuje, katera tehnologija bi utegnila biti tehnologija prihodnosti.
"Če me vprašate, če so litijevi akumulatorji tisti, s katerimi se bomo vozili naslednjih 50 let, je skoraj zanesljiv odgovor ne. Osebno mislim, da je energent prihodnosti vodik. Ker to je praktično edini cikel v naravi, ki je popolnoma zaprt. Iz vode pridobivaš vodik. Ko iz vodika pridobivaš nazaj električno energijo, nastane voda, vodo razgradimo s pomočjo sončne svetlobe. To je cikel, ki ne vsebuje CO2, ki ne vsebuje nevarnih komponent za podnebne spremembe."


17:00
Recital

V oddaji Recital predvajamo koncerte najboljših glasbenikov v solističnih in komornih zasedbah.


Aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, objavljamo tudi strokovna besedila in občasno opozorimo na večje likovne dogodke v tujini.


Voltaire, s pravim imenom François-Marie Arouet, se je rodil leta 1694 v Parizu. Bil je sin premožnega notarja, ki mu je omogočil dobro srednješolsko izobrazbo pri jezuitih, pa vendar se je odpovedal nadaljnjemu študiju prava in raje pohajal po salonih bogate pariške aristokracije ter razkazoval svoj dar za humor in književnost. Zaradi ostrih kritik se je zameril dvoru, zato je moral večkrat v izgnanstvo. Voltaire je bil filozof, vendar je bolj znan kot satirični pisec in družbeno-politični kritik, ki se je zavzemal za popolno svobodo, s tem pa že nakazoval prihajajočo francosko revolucijo. Velik del svojega ustvarjanja je namenil napadom na Cerkev in zavzemanju za strpnost med ljudmi.
Roman Kandid ali optimizem (1759) je nastal kot ostra satira na metafizični optimizem nemškega filozofa Leibniza. Voltaire ob dogodivščinah mladega Kandida in njegovih srečanjih z različnimi ljudmi predstavlja tudi tedanja temeljna razmišljanja o obstoju zla. A Kandid ni le pripoved o Kandidu in njegovih doživljajih ter preglednica tedanjih osrednjih filozofskih teorij o zlu, je tudi predstavitev Voltairovih osebnih stališč.

Prevajalec: Oton Župančič
Režiser: Marko Sosič
Interpret: Aleš Valič
Produkcija RAI-Radio Trsta A, 1999


Slovenska pesnica in pisateljica Dolores Terseglav se je po drugi svetovni vojni naselila na Reki. Tam je živela z družino in ustvarjala leposlovna dela. Iz njenega opusa smo tokrat izbrali pesem Don Kihot Dulcineji v interpetaciji dramske igralke Saše Mihelčič.


Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju skladb, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.


Nedavno nas je v ciklu oddaj Skladatelj tedna spremljala ustvarjalnost skladatelja in dirigenta Gustava Mahlerja. Zato vam bomo nocoj v oddaji Petkov koncertni večer predstavili še eno skladateljevo mojstrovino, ki je nismo omenili v tedenskih oddajah. To je Simfonija št. 9 v D-duru. Poslušali bomo posnetek 3. koncerta Orkestra Slovenske filharmonije za Oranžni abonma, ki je bil 22. novembra leta 2018 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.
Orkester Slovenske filharmonije pa je za ta veliki izzvajalski izziv gostil italijanskega dirigenta Jaderja Bignaminija.


22:00
Poročila


Vabimo vas, da se nam pridružite ob spremljanju koncerta Mendelssohnovih del v izvedbi Podlaških Opernega in Filharmoničnega zbora ter Simfoničnega orkestra Poljskega radia pod vodstvom Ole Rudnerja.
Na posnetek iz leta 2009 iz Varšave sta se ujeli tudi deli, ki se jima bomo posvetili nocoj: izjemno redko izvajana Humboldtova kantata, za uvod pa koncertna uvertura Lepa Meluzina, op. 32.


V oddaji se posvečamo predvsem ključnim jazzovskim osebnostim, ki so zaznamovali zgodovino jazza. Raziskujemo pa tudi povezave jazzovske glasbe z drugimi umetnostmi – od slikarstva, fotografije do literature.


Milan Jesih v svojih osemvrstičnicah pronicljivo, prostodušno ter s prepoznavnima hudomušnostjo in humorjem, ki jima ni para v naši poeziji, odpira bivanjska vprašanja. Tudi tokrat njegove poetične miniaturke odlikujeta značilni jezikovna bravuroznost in stilistična izbrušenost. Poezija za sladokusce, torej, kot zadiha v interpretaciji pokojnega dramskega igralca Milana Štefeta.


23:59
Slovenska himna


2:00
Dolores Terseglav: Don Kihot Dulcineji
30:16
Stane Pejovnik: "Samo kdor je aktivno vpet v raziskovalno delo, lahko inštitut vodi v pravo smer"
2:41
Glasbeni poudarki
12:59
Slovenski pesniki interpretirajo poezijo Franceta Prešerna
44:57
Anton Webern, Predvajamo izbor del Antona Weberna
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov