Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
4 epizod
4 epizod
Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Lahko je to zaokrožen naravni prostor – poletno gledališče, še največkrat pa se glasba posluša v velikem koncertnem prostoru – v koncertni dvorani, ali v majhnem prostoru – ki je lahko dnevna soba ali celo potniška kabina osebnega avtomobila. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden. Za ta prostor, za poslušanje bolj zahtevne umetniške glasbe in za sprotno seznanjanje z umetniki in z vsem, kar je spremljalo nastanek in obstanek glasbenih umetnin, že peto leto skrbijo tonski tehnik Stane Košmerlj, stalni bralec Ivan Lotrič in avtor vseh oddaj profesor in skladatelj Pavel Mihelčič. V danem okviru oddaje Čas, prostor in glasba se vrstijo cikli: Prostor za umetnost, Pisma, Ustvarjanje, tisočletni izziv; odpiramo estetsko problematiko; v tem okviru pa govorimo tudi o pomembnih dogodkih in srečanjih z odličnimi umetniki, kot se jih spominja avtor oddaj. Ob sredah, na tretjem programu radia Slovenija, med 18 in 19 uro. Avtor oddaje je Pavel Mihelič
Kontrapunkt je v stoletjih postal več kot samo del kompozicijske tehnike. Postal je teoretična zasvojenost. Teoretiki, skladatelji, ki jim ni bilo vseeno, od kod se je oblikovala glasba, so se lotili raziskovanja, da bi lahko prikazali svoja stališča in nakazali razvoj in možnosti nove obravnave kontrapunktičnih pravil. Skladatelji so kontrapunkt uporabljali za vsakdanji kompozicijski izplen in uresničitev kompozicijskih sanj.
Dve romanci za violino in orkester ter violinski koncert Beethovnu niso prinesli opaznega uspeha; čas pa je nerazumevanje skladateljevih sodobnikov popravil. In res: Beethovnova glasba je ovrednotila vse, kar je bilo ustvarjeno pred njo, in daje vzlet tudi glasbi, ki je nastala po njej.
Ko se obrne sto let, se nekaj zgodi tudi z glasbo. Glasba prihodnosti ne bo sledila popularnosti, obrnila se bo na zvok, ki bo na drugačen način gradil poetične odtise: brez prave melodije, brez melanholičnih odbliskov, z barvitimi podobami nove instrumentacije. Spremembe bodo opazne postopno.
Kaj vse se da napovedati, kaj vse hočemo vedeti, pa ni mogoče izvedeti. A marsikaj se da napovedati: vreme, gospodarske premike, denarne krize, politične dogodke ... Glasbe nikar! Umetnosti ne kaže preizkušati. A vendar se številne zgodbe ponavljajo, obnavljajo – kot valovi. Glasba se ravna po zgodovini, zgodovina se zbliža z umetnostjo. Kaj se bo zgodilo čez trideset let, kakšni krogi se bodo odvrteli čez tri desetletja? Smemo ugibati? Smemo odkrivati nove glasbene kroge? Razmišlja in napoveduje prof. Pavel M ihelčič v tretji oddaji Novi glasbeni krogi z naslovom Čas prihodnosti.
Neveljaven email naslov