Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Cast Moj RTV Televizija MMC Radio Kazalo

Eppur si muove - In vendar se vrti

1070 epizod

Eppur si muove - In vendar se vrti

1070 epizod


Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.

30.01.2023

Severna obzorja

Švedska je z začetkom leta že tretjič prevzela predsedovanje Svetu EU. V težkih časih za staro celino, ki se še vedno sooča z gospodarskimi posledicami pandemije Covida-19, predvsem pa s posledicami ruskega napada na Ukrajino, si je nordijska država zastavila predvsem štiri prednostne naloge: varnost in enotnost, kratkoročna in dolgoročna konkurenčnost gospodarstva, zeleni in energetski prehod ter demokratične vrednote in vladavina prava. Med obiskom skupine bruseljskih dopisnikov na Švedskem, se je naš dopisnik Igor Jurič pogovarjal z več sogovorniki o izzivih, ki so pred predsedujočo državo. Tako o zavlačevanju Turčije pri ratifikaciji pristopnega protokola Švedske in Finske k zvezi NATO, kot tudi o prizadevanjih Švedske, da pripomore k večji konkurenčnosti evropskega gospodarstva in strateški avtonomiji. Veliko vlogo bosta pri tem igrala največji rudnik železove rude v Uniji, saj so v Kiruni odkrili ogromne zaloge strateško pomembnih redkih zemelj in mineralov ter 45 kilometrov oddaljeni vesoljski center Esrange, kjer so v začetku januarja odprli prvo izstrelišče za orbitalne rakete na evropski celini.


23.01.2023

Katargate

Preiskava belgijskega tožilstva o korupciji, s katero naj bi si Katar, pa tudi Maroko, kupovala vpliv v Evropskem parlamentu, je temeljito pretresla evropske ustanove. Evropski poslanci so po odstavitvi Grkinje Eve Kajlí, ki je v središču škandala, izvolili novega podpredsednika parlamenta, za druga dva evropska poslanca, ki sta vpletena v afero, imenovano Katargate, pa so sprožili postopek za odvzem poslanske imunitete. Domnevni vodja korupcijske mreže, nekdanji evropski poslanec iz Italije Antonio Panzeri, je medtem v zameno za milejšo kazen privolil v sodelovanje z belgijskim tožilstvom. Evropski poslanci so se zavzeli za vrsto ukrepov, ki bi med drugim izboljšali preglednost poslanskih stikov z lobisti. Številni se sprašujejo, zakaj šele zdaj, predvsem pa, kaj še bo razkrila afera. Je šlo za nekaj gnilih jabolk ali le za vrh ledene gore?


16.01.2023

Negotova prehranska oskrba

Dejavniki, ki so povzročili novo prehransko krizo, so še vedno prisotni, zato se svet sooča z nestabilno prehransko oskrbo velikih razsežnosti. Izvoz ukrajinskega žita in kmetijskih proizvodov v skladu z lani sklenjenim dogovorom o izvozu iz črnomorskih pristanišč je uravnotežil mednarodno dobavo hrane, vendar bi bila lahko prihodnja žetev precej manjša. Zatika se pri izvozu iz Rusije, saj nekatera podjetja in pristanišča niso pripravljena sprejeti ruskega tovora. Pomanjkanje oziroma visoke cene gnojil pa bodo najbolj prizadeli afriške države, med tem ko evropsko kmetijstvo zaradi vojne prejema obilne dodatne subvencije.


09.01.2023

Začasno stanje – cilj politike do Kosova

Srbi na severu Kosova so umaknili cestne barikade, pravosodje v Prištini pa je omogočilo obtoženemu srbskemu policistu, da se brani s prostosti. Kosovo se je vnovič izognilo spopadu za suverenost nad štirimi občinami na severu države. Kako dolgo bo še trajalo začasno stanje in kako daleč je končna rešitev kosovskega vprašanja? Medtem se razmere zapletajo v Črni gori, kjer svojo moč v skupščini vse bolj krepi pro-srbska opcija. Marjan Vešligaj se bo v oddaji Eppur si muove - in vendar se vrti o vsem tem pogovarjal z analitikoma Mitjo Žagarjem in Dušanom Janjićem. \n\n\n\n\n


02.01.2023

Slovenija - nestalna članica varnostnega sveta OZN?

Ena ključnih zunanjepolitičnih aktivnosti Slovenije v prvi polovici leta bo usmerjena k iskanju mednarodne podpore slovenski kandidaturi za nestalno članico Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov. Če bo prepričljivejša od protikandidatke Belorusije, bo Slovenija to nalogo opravljala v letih 2024 in 2025. Kakšne pristojnosti ima kot nestalna članica, kakšno odgovornost in kakšen program ter kakšna sta pomen in moč svetovne organizacije v današnjem svetu?


26.12.2022

Politične spremembe v Latinski Ameriki

V Latinski Ameriki oblast spet prevzemajo leve vlade, politični analitiki govorijo o novi rožnati plimi. Kaj to pomeni za prihodnost regije, ki jo zaznamujejo ogromne socialne razlike? Zakaj se kljub velikim naravnim bogastvom življenje tamkajšnjih množic ne izboljša? Več o političnih trendih v Latinski Ameriki, ekonomskih razmerah in vlogi te regije v mednarodni skupnosti v oddaji Eppur si muove - In vendar se vrti.


19.12.2022

Tajvansko vprašanje

Tajvan, de facto samostojna, demokratična država, ki si jo prisvaja Kitajska. Predsednik Ši Džinping vse bolj odločno napoveduje priključitev otoka, tudi z orožjem, če bo potrebno. Strah pred morebitno invazijo je po ruskem napadu na Ukrajino dobil konkretnejši obraz. Bi Kitajska lahko po vzoru Rusije napadla Tajvan? Kaj bi to pomenilo za mir v tihomorski regiji, za svet in Evropo, ki je gospodarsko močno odvisna od Kitajske? Dopisnica iz Azije Karmen Švegl je obiskala Tajvan in preverila, kako se pripravlja na morebitno kitajsko invazijo.


12.12.2022

Hrvaška vstopa v schengensko in evrsko območje

Hrvaška bo prvega januarja, devet let in pol po vstopu v Evropsko unijo, postala članica še dveh evropskih integracij: schengenskega območja in območja z evrom. Njena pot v Schengen je bila dolga in zahtevna, saj je morala izpolniti kar 281 priporočil. Po mnenju držav članic - uspešno, mednarodne organizacije za človekove pravice pa menijo, da z nasilnim vračanjem beguncev. Hrvaška si največ koristi od članstva v Schengenu obeta na področju turizma, veselijo se tudi avtoprevozniki, predvsem pa ljudje, ki živijo ob slovensko-hrvaški meji.


05.12.2022

Popolni preobrat nemških Zelenih

Po ruskem napadu na Ukrajino se je Evropa začela pospešeno oboroževati. Nemčija je v zelo kratkem času za oboroževanje namenila 100 milijard evrov posebnega proračuna, hitreje bo povečala tudi delež proračuna za obrambo v prihodnjih letih. Protagonist pošiljanja orožja Ukrajini je v nemški vladni koaliciji postala stranka Zelenih. Ta je veljala za mirovniško stranko, ki se bojuje za splošno razoroževanje. Priča smo popolnemu preobratu nemških Zelenih, ki so se zaradi vojne odrekli temeljnim postulatom stranke.


28.11.2022

Katar pod drobnogledom

Svetovno nogometno prvenstvo je eden največjih športnih dogodkov na svetu. Zaradi tega njegov doseg v globalnem smislu presega zgolj športne okvirje, saj se vsaka štiri leta tako ali drugače dotakne več kot polovice Zemljanov. Tokratno prvenstvo gosti Katar, daleč najmanjša država gostiteljica in tudi prva brez nogometne tradicije. Odločitev o gostitelju je mednarodna nogometna zveza FIFA sprejela pred 12 leti in se takoj znašla pod kritikami. Pomisleki so se v dobrem desetletju izkazali za utemeljene, še več, v Katarju trenutno spremljamo prvenstvo, ki se ne more otresti takšnih in drugačnih zapletov izven igrišča.


21.11.2022

Vojna na vratih Evrope

Rusko-ukrajinska vojna je v ospredje postavila tudi pomembno vprašanje z zgodovinskimi koreninami in posledicami, to je nedokončan proces izgradnje obeh sodobnih narodov, tako ukrajinskega kot ruskega. Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 se je pokazalo, da ruski modeli v Ukrajini ne delujejo, kar je bilo očitno tudi na ukrajinskem verskem prizorišču. Vojna, ki traja že deveti mesec, je razgalila, da je ideologija »ruskega sveta«, ki jo zagovarja Ruska pravoslavna Cerkev, pravzaprav zlitje državne in cerkvene ideologije. O tem kot tudi o vplivih vojne na širitev Nata z novima članicama, bomo govorili v tokratni oddaji Eppur si muove, in vendar se vrti, ki jo je pripravil Miha Lampreht.


14.11.2022

Podnebni ukrepi: obljube in realnost

Ohranitev cilja stopinje in pol kot zgornje meje globalnega segrevanja je po besedah slovenskih in evropskih pogajalcev glavni cilj podnebne konference v Šarm el Šejku. Toda po več kot četrt stoletja mednarodnih podnebnih pogajanj človeštvu še vedno ni uspelo omejiti izpustov toplogrednih plinov, ki so lani dosegli nov rekordni delež v ozračju. Vendar tudi Evropska unija kot vodilna na področju podnebne politike ni naredila domače naloge, Slovenija pa močno zaostaja tudi za evropskimi cilji.


07.11.2022

Vsa rasna vprašanja ZDA

Združene države Amerike so pretkane z rasnimi vprašanji. Toda rasne klasifikacije so del pravnega sistema šele 50 let. V Združenih državah je od nekdaj cerkev ločena od države zaradi prepričanja, da verske zadeve povzročajo preveč napetosti, da bi jih prepustili pristranskosti vlade. Enako gledajo na rasna vprašanja. V tokratni oddaji Eppur si muove se je ameriški dopisnik Andrej Stopar posvetil rasi, volitvam, univerzam in elitam.


31.10.2022

Še avtoritarnejša Kitajska po poti do samozadostnosti

Kitajska je po koncu kongresa komunistične partije, tega pripravijo vsakih 5 let, zajadrala v še avtoritarnejše obdobje vladavine Ši Džinpinga. V minulih letih je ta država do bolezni covid razvila ničelno toleranco, pestita jo starajoča se družba, nepremičninski balon. V mednarodnem okolju pa jo na vse možne načine omejujejo Združene države Amerike v strahu, da bi ji vzpenjajoča se gospodarska azijska gigantka prevzela položaj vodilne svetovne hegemonistične sile. Boj za prevlado velesil vzbuja strah pred jedrskim spopadom.


24.10.2022

Brazilci izbirajo novega predsednika

V drugem krogu brazilskih predsedniških volitev se bosta pomerila dva težkokategornika brazilske politike, zdajšnji predsednik, desničar Jair Bolsonaro in nekdanji levičarski predsednik Lula da Silva. Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo na precejšnjo izenačenost obeh kandidatov. Številne Brazilce skrbi, da bi po volitvah lahko izbruhnilo nasilje.


17.10.2022

Večno ameriško vprašanje - politika priseljevanja

Za 8. novembra so v Združenih državah napovedane vmesne volitve. Američani bodo volili kongres, tretjino senata, ponekod guvernerje, državne sekretarje, pravosodne ministre in župane. Čeprav si Republikanska stranka v kampanji prizadeva izpostaviti predvsem gospodarstvo, javno varnost in politiko priseljevanja, težave, v katere je medtem dodobra zabredel Donald Trump, preusmerjajo pozornost na nekdanjega predsednika. Trump kot osrednja predvolilna tema republikancem ne koristi. Zato tudi ne sedijo križem rok, zlasti uspešni pa so pri instrumentalizaciji politike priseljevanja. Že mesece republikanska guvernerja Teksasa in Arizone v Washington, New York in Chicago – gre za pomembne demokratske utrdbe – pošiljata avtobuse s prosilci za azil. Pred tedni ju je prekosil floridski guverner Ron DeSantis, ki je organiziral čarterska poleta prosilcev za azil iz Teksasa na mondeni otok Martha's Vineyard v Massachusettsu. Nedvomno se Združene države na svoji jugozahodni meji soočajo z velikimi težavami, zaradi česar bi poteze teh guvernerjev lahko razumeli tudi kot klice v sili. A ker se zdi, da je vprašanje priseljevanja za Ameriko večno in nerešljivo, avtobusni prevozi pa so nedvomno cinično izkoriščanje človeške stiske, je priseljevanje pod drobnogled vzel naš ameriški dopisnik, Andrej Stopar.


10.10.2022

Volitve v BiH: neuspešne reforme in razdiralna retorika

Volitve v Bosni in Hercegovini z nekaj izjemami na politično prizorišče niso prinesle velikih sprememb. Nacionalizem in etnične delitve še naprej ostajajo najboljša pot do glasov volivcev, saj se politiki s podražitvami, strahom pred energetskim pomanjkanjem in množičnim odhajanjem prebivalcev v kampanji niso preveč ukvarjali. Glasovi se ob zapletenem volilnem sistemu še vedno preštevajo, v dogajanje pa je prav na volilni dan posegel tudi visoki predstavnik mednarodne skupnosti Christian Schmidt, ki je uporabil bonska pooblastila ter spremenil volilno zakonodajo in ustavo entitete Federacije BiH. Kot je sporočil, da bi končal politično blokado. Bo nova oblast sposobna razdeljeno državo postaviti na drugačno pot?


03.10.2022

Italija v desno

Italija se je na predčasnih splošnih volitvah očitno nagnila v desno. Odločitev preseneča, a zgolj na videz: desetletje levo-sredinskih in tehničnih vlad je bilo prej izjema kot pravilo. Toda zakaj italijanski volivci menijo, da bo rešitev iz stisk in negotovosti prinesla prav desnica? Gre res za prepričanje ali pa zgolj za razočaranje nad vsem, kar že poznajo? Kakšna je prihodnost široke in razdrobljene opozicije? Nenazadnje; ali čvrsta volilna premoč desne sredine sploh pomeni tudi stabilnost? Na omenjena vprašanja odgovarjajo italijanski strokovnjaki in analitiki.


26.09.2022

Pravična trgovina

»Pravičnost je zadeva vseh nas,« opozarja kampanja več kot 100 evropskih organizacij, ki Evropsko unijo poziva k sprejemu strožje zakonodaje na področju mednarodne trgovine. Zanjo je namreč še vedno značilno veliko izkoriščanje ljudi in okolja. Evropska komisija je pred meseci predlagala direktivo, ki od velikih podjetij zahteva skrbni pregled svojih dobavnih verig na tem področju, da bi se izognili kršitvam človekovih pravic. Predlog je korak v pravo smer, vendar ima veliko pomanjkljivosti.


19.09.2022

Osvajanje ameriškega Zahoda ... od stvarnosti do mita

Zgodovina je področje, o katerem smo običajno prepričani, da vse vemo. Obenem pa je s preteklostjo mogoče izvrstno manipulirati. Washingtonski dopisnik Andrej Stopar se je pred kratkim vrnil s poti v Oregon, ameriško zvezno državo, ki je bila svojčas eden najbolj prepoznavnih ciljev za množice, ki so do sredine 19. stoletja osvajale zahodne dele severnoameriške celine, kamor so se širile Združene države Amerike. Zanimalo ga je, kako predstave, ki jih je z vesterni utrdil zlasti Hollywood, ustrezajo stvarnosti, ter kako in zakaj so ta vprašanja za ameriško družbo pomembna še danes. Na sporedu je oddaja Eppur Si Muove – In vendar se vrti, v kateri se po Oregonski poti odpravljamo na zahod Združenih držav.


Stran 1 od 54
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov