Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Deli Televizija MMC Radio Kazalo

Iskra Delta: tehnološka in znanstvena dediščina

24.02.2022

Podjetje Iskra Delta je bilo v osemdesetih let prejšnjega stoletja v svetovnem vrhu razvoja informacijskih tehnologij, sredi Ljubljane so razvijali zametek kitajskega interneta, avtomatizirali so tovarne, izdelovali priljubljena računalnika Partner in Triglav. V nikoli povsem pojasnjenih okoliščinah so, razpeti med interesi politike in tajnih služb, tik pred osamosvojitvijo propadli. Kakšna je tehnološka in znanstvena dediščina podjetja? Ob premieri dokumentarnega filma Iskre v času so naši gostje štirje inženirji nekdanjega slovenskega informacijsko-tehnološkega giganta: Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič.


Frekvenca X

578 epizod

Frekvenca X

578 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Iskra Delta: tehnološka in znanstvena dediščina

24.02.2022

Podjetje Iskra Delta je bilo v osemdesetih let prejšnjega stoletja v svetovnem vrhu razvoja informacijskih tehnologij, sredi Ljubljane so razvijali zametek kitajskega interneta, avtomatizirali so tovarne, izdelovali priljubljena računalnika Partner in Triglav. V nikoli povsem pojasnjenih okoliščinah so, razpeti med interesi politike in tajnih služb, tik pred osamosvojitvijo propadli. Kakšna je tehnološka in znanstvena dediščina podjetja? Ob premieri dokumentarnega filma Iskre v času so naši gostje štirje inženirji nekdanjega slovenskega informacijsko-tehnološkega giganta: Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič.


12.05.2022

Zajemanje in shranjevanje ogljika, 1. del: Na ladje namesto v ozračje

Izpusti ogljikovega dioksida so tisti krivec, na katerega kažemo s prstom ob omembi segrevanja ozračja. Če človeštvo hoče segrevanje omejiti, mora izpuste seveda zmanjšati. Za to bodo ključni obnovljivi viri energije, a hkrati izpusti CO2 nastajajo tudi v nekaterih industrijah, ki jih kot družba ne moremo kar tako opustiti, denimo v cementarnah, jeklarstvu, sežigalnicah odpadkov … Pot v bolj zeleno prihodnost se za take onesnaževalce kaže v tehnologijah zajema in shranjevanja ogljika. V seriji Frekvence X razmišljamo o možnostih zajemanja ogljičnih izpustov, njihovemu transportu z ladjami in cevovodi ter shranjevanju nekaj tisoč metrov pod zemeljskim površjem, v izpraznjenih naravnih rezevoarjih nafte in plina. Odpravljamo se na Norveško, kjer te na prvi pogled futuristične tehnologije že delujejo tudi v praksi, in z domačimi znanstveniki iščemo priložnosti za rabo v Sloveniji. Avtor: Jan Grilc Gosti: Markus Hole in Marius Tednes, Fortum Oslo Varme dr. Blaž Likozar, Kemijski inštitut Roy Vardheim, Gassnova


05.05.2022

Odkritje izpred sto let, ki prehranjuje svet

Pred današnjo Frekvenco X bi najbrž kdo instinktivno zatisnil oziroma vihal nos, češ, kaj atraktivnega pa lahko človek pove o gnojilih. A ne boste verjeli, tudi gnojila so lahko atraktivna. Če pretresemo demografske podatke, lahko vidimo, da se je prav s pojavom mineralnih gnojil krivulja rasti človeške populacije močno postavila pokonci. Kot boste lahko slišali v oddaji, na mineralnih gnojilih sloni slaba polovica prebivalstva na svetu, vse skupaj pa se je začelo s postopkom čudno zvenečega imena, pod katerega se podpisujeta Nobelovca Fritz Haber in Carl Bosch. Gnojila, ki so zaradi trenutne rusko-ukrajinske krize precej vroča mednarodna tema, predstavljata Maja Ratej in strokovni sodelavec dr. Matej Huš.


28.04.2022

Pogled proti vesolju

V tokratni Frekvenci X smo spet pogledovali proti vesolju. Z gostoma prof. dr. Tomažem Zwittrom in astrofizičarko dr. Marušo Bradač smo skozi teleskop opazovali, kako je vojna v Ukrajini vplivala na raziskovanje v vesolju, poiskali ne dolgo nazaj izstreljeni vesoljski teleskop James Webb in preverili, kako deluje, preučili odkritje najbolj oddaljene zvezde doslej, za konec pa izstrelili za slovensko znanost še eno pomembno novico.


21.04.2022

Posluh za znanost pogrešamo že leta

Znanost redko zaide pod predvolilne žaromete. Tudi po precej intenzivnem koronskem obdobju, v katerem je odigrala pomembno vlogo, so tokratni volilni programi precej predvidljivi z vizijami glede sistemske ureditve področja znanosti pri nas. V tokratni Frekvenci X z gosti analiziramo, kaj so ključna vprašanja, ki bi jih bilo treba zastaviti prihodnjim oblikovalcem politik v Sloveniji v zvezi z znanostjo pri nas, in se odzivamo na aktualne pereče teme, med njimi na ustanavljanje novih znanstvenih raziskovalnih zavodov, implementacijo nove zakonodaje za področje znanosti in nenazadnje tudi na to, kakšna je slovenska znanost izšla iz težavne koronske dobe. V studio smo povabili direktorico Nacionalnega inštituta za biologijo prof. Majo Ravnikar in direktorja Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. Ota Lutharja in se na Inštitutu Jožefa Stefana pogovarjali z raziskovalcema Janjo Vidmar in Rokom Novakom.


14.04.2022

Najuspešnejša različica koronavirusa

Decembra leta 2021 je v znanstveni reviji Cell izšel članek, ki opisuje različne hipotetične situacije, kako uspešno bi se različice s hitrejšo prenosljivostjo ali izogibanjem imunski zaščiti ali kombinaciji obojega lahko razširile po populaciji. V tistem času se je med nami ravno dobro začel širiti omikron in raziskava je opisala njegove lastnosti. Kaj nam lahko takšni modeli povedo in kaj se iz njih lahko naučimo se bosta v Frekvenci X skupaj z avtorico tega članka doktorico dr. Mary Bushman spraševala dr. Zarja Muršič in Jan Grilc.


06.04.2022

Za ženske v znanosti: Katja Klinar, Tina Kegl in Eva Turk

Strojnica in fizičarka Katja Klinar, kemijska tehnologinja Tina Kegl in biologinja Eva Turk so tri mlade znanstvenice in raziskovalke, letošnje štipendistke programa “Za ženske v znanosti”. Predstavljamo nam svoje raziskovalne izzive, konkretne projekte, razmišljajo o vlogi žensk v naravoslovno-tehničnih smereh, komentirajo razmere na področju znanosti v Sloveniji in svetu. Kje se vidijo v prihodnosti?


31.03.2022

Če človeku daš oblast, ga bo ta praviloma pokvarila

“Vojni se je treba upreti, vojna je prostor smrti, v katerem starši pokopljejo svoje otroke, možje pa se ubijajo, ne da bi se kdaj spoznali. V vojni močnejši odločajo, šibkejši pa umirajo,” je pred nekaj dnevi v molitvi za Ukrajino dejal papež Frančišek. Verjetno je številnim jasno, da je doživetje oboroženega spopada grozljivo, a hkrati nikakor ne razumemo, kako vojno dojemajo tisti, ki v njej sodelujejo. Kako se na boje odzivajo tisti, ki jih doživljajo, zakaj se nekdo odloči, da bo napadel drugega? V tokratni Frekvenci X smo skupaj s strokovnjaki ugotavljali razloge, zakaj obstaja želja po napadu, kakšne so lastnosti napadalca, kakšne lastnosti branilca. Kako se odzvati na vojno, kakšne posledice ta pusti? Vprašali smo se tudi, kako je lahko nekdo, ki sicer nikoli ne bi izvajal nasilja, zaradi prepričanja, da dela dobro, pripravljen ubijati.


24.03.2022

Razumevanje podatkov in dobra komunikacija sta ključna

V času pandemije smo spoznali, kako izjemno pomembna je dobra komunikacija z ljudmi in razumevanje podatkov. O predstavljanju in razumevanju podatkov ter graditvi zaupanja vredne komunikacije se je naša strokovna sodelavka Zarja Muršič pogovarjala s profesorjem Davidom Spiegelhalterjem z Winton centra za komunikacijo tveganj in dokazov na Univerzi v Cambridgeu, avtorjem knjige The Art of Statistics in številnih znanstvenih in poljudnih prispevkov o statistiki.


17.03.2022

Od glave do pet: sinhronizacija možganov in telesa

Ljudje se sinhroniziramo na različne načine, ko vstopamo v interakcijo drug z drugim. Ujeti korak in plesni ritem, zrcaliti držo in geste, izmojstriti ročne in poklicne spretnosti, uskladiti življenjske cikle in intimno življenje … To so veliki individualni izzivi že za posameznikovo telo in možgane, kaj šele za dve ali celo več oseb. Kako se torej sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih, kakšni procesi potekajo v človeškem telesu? V Tednu možganov raziskujemo v skupni epizodi oddaj Možgani na dlani in Frekvenca X. Sogovorniki:nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek, nevroznanstvenik in psiholog prof. dr. Uri Hasson, prof. dr. Gregor Geršak s Fakultete za elektrotehniko UL in umetnostne plavalke kluba Katalina.


10.03.2022

Urbani toplotni otoki

Zima se počasi poslavlja, pa že razmišljamo o tem, kako bomo preživeli še eno vroče poletje. Urbani toplotni otok je besedna zveza, ki zaenkrat kroži le v strokovnih krogih, z njim pa imamo nevede bogate izkušnje tudi tisti, ki delamo in živimo v mestih. Za kaj točno gre, kako fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled izveste v Frekvenci X, v kateri se je s strokovnjaki s področja pogovarjal Maj Valerij.


03.03.2022

Znanost potrebuje ženske

Tisti, ki Frekvenco X na Valu 202 pridno spremljate, veste, da nas vsak četrtek (in to že 12 let) rada popelje med najvznemirljivejša vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se najrazličnejši znanstveniki in znanstvenice, raziskovalci in raziskovalke ter strokovnjaki in strokovnjakinje ta hip spopadajo v svojih glavah in laboratorijih. To bomo storili tudi tokrat, le da bo znanost danes samo v rokah deklet in žensk. To mislimo v posrednem, pa tudi neposrednem pomenu besede. 11. februarja je namreč mednarodni dan deklet in žensk v znanosti, ravno s tem dnem pa se začne tudi mesec, namenjen ženskam in dekletom v astronomiji. In ker se ta mesec počasi končuje, smo izmenjali nekaj besed o pomembnosti zavedanja o prispevkih žensk v znanosti z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan s fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani ter astrofizičarko in profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.


03.02.2022

Ljubosumje na plodni svet, jeza, strah so normalni občutki neplodnih oseb

Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Vprašli smo se, kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori? V sklepnem delu serije Frekvence X o oploditvi z biomedicinsko pomočjo govorimo tudi o družbenem pogledu na oploditev z biomedicinsko pomočjo, o stiskah, skozi katere gredo pari, ki ne morejo zanositi po naravni poti, in tudi o tem, zakaj vprašanje Kdaj bosta pa vidva imela otroka? nikakor ni primerno.


27.01.2022

Embriologi so detektivi za mikroskopom in varuške zarodkov v inkubatorjih

V Sloveniji gre skozi postopek zunajtelesne oploditve približno 3000 parov, če računamo, da je uspešnost od 25- do 30-odstotna, se torej rodi približno tisoč otrok. In če vemo, da se je leta 2020 v Sloveniji rodilo približno 19.000 otrok, pomeni, da se pet odstotkov otrok v Sloveniji rodi s postopkom zunajtelesne oploditve. V prejšnji oddaji smo lahko slišali, kakšni so bili začetki te tehnologije in kako hitro se je uveljavila ter da je danes tako rekoč sprejeta v družbi kot nekaj, kar parom pomaga do zanositve, če ne gre po naravni poti. Danes pa gremo prav tja, kjer se vse dogaja. Kako se vse začne v ginekološki ambulanti, kakšen je vrstni red diagnostike, skozi katero mora par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.


20.01.2022

Od fantazijskega sveta zunajtelesne oploditve do medicinske realnosti

Oploditev z biomedicinsko pomočjo je do prve polovice 20. stoletja zvenela še kot znanstvena fantastika, ki se lahko pojavi le v žanrski literaturi, a kmalu se je izkazalo, da znotraj znanosti obstajajo temelji, ki bi lahko tehnologijo prenesli v stvarnost. Dolga stoletja, če ne celo tisočletja se je človek spraševal, kako premagati neplodnost, a šele dovolj razvita znanost je omogočila razvoj. V drugi epizodi serije o oploditvi z biomedicinsko pomočjo se bomo torej vrnili v preteklost, na začetek vsega. Spoznali bomo, kje in kdaj so se rojevale tovrstne revolucionarne ideje, koliko vztrajnosti je bilo potrebne in tudi trme, da se je tehnologija uveljavila in obdržala. Ne bomo spregledali niti začetkov pri nas.


13.01.2022

Nisi slabša ženska, mama, si le oseba, ki žal ni mogla zanositi po naravni poti

Osem milijonov otrok se je od leta 1978 do danes rodilo s pomočjo znanosti. Čeprav je na začetku oploditev z biomedicinsko pomočjo zvenela kot nekaj, kar se lahko pojavlja v znanstvenofantastični literaturi, se je po dolgih letih študij in vztrajnosti izkazala za realno možnost in danes velja za eno ključnih pomoči parom, ki ne morejo zanositi po naravni poti. V štirih tednih bomo tako poskušali začrtati začetne ideje in končne realne prakse, sprehodili se bomo po laboratoriju embriologov, spraševali se bomo, kako je družina opredeljena v današnji skupnosti. V prvi, uvodni epizodi pa spoznamo zgodbo Tjaše Džafić, ki je s pomočjo postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo lani prvič postala mama. Kako se spoprijeti z diagnozo neplodnost, kdaj poiskati pomoč, kako stresen je postopek za partnerski odnos in kako je, ko je tvoj trud po dolgih letih končno poplačan. Pred poslušanjem pa še opozorilo: tole, kar sledi, je ena osebna zgodba, ki nikakor ne povzema vsega, kar dajo skozi drugi pari. Vsaka pot je edinstvena, drugačna, vredna.


06.01.2022

Radiovedno leto 2021

Vsak izmed nas je bil že kdaj radoveden. Radiovedni pa so to prav vsak teden. In tako je že kar dve leti. Za to se lahko zahvalimo vam, poslušalci in poslušalke, saj ob vaših iskrivih, dobro premišljenih in včasih na prvi pogled skoraj nemogočih vprašanjih in ugankah bolje spoznavamo svet okoli sebe in vsak teden postavljamo na znanstveno preizkušnjo svoje možgane. Ali bolje rečeno, možgane naših strokovnjakov. S čim vse pa smo jih izzvali prejšnje leto? Izbrali smo nekaj še posebej zanimivih vprašanj.


30.12.2021

Znanstveno leto 2021

V letu 2021 je človeštvo na številnih področjih doseglo neslutene preboje in napredke - veliko število misij v vesolje je postavilo nove mejnike raziskovanja, nova cepiva odpirajo možnosti za zdravljenje bolezni, ki že dolgo pestijo ljudi po vsem svetu, preučili smo nove posledice okoljske krize … Pri pregledu leta sodelujejo trije gosti, s svojim odličnim vpogledom v dogajanje so zaokrožili izbor tem, ki jih je izpostavilo leto 2021. Dr. Zarja Muršič bo prispevala pregled dogajanja na področju epidemije in cepiv, dr. Tomaž Zwitter prispeva izbor največjih dogodkov v povezavi z vesoljem, svoj izbor pa doda Lea Udovč, večkrat nagrajena znanstvena novinarka, ki ustvarja vsebine za rubriko Poglobljeno na portalu N1. Ustvarjalci Frekvence X pogledamo tudi proti prihajajočemu letu!


24.12.2021

Poišči čestitko!

... čaka te nekaj lepega!


15.12.2021

Dr. Miha Modic, slovenski znanstvenik v Londonu

Dr. Miha Modic je najprej študiral pravo, po treh letih je presedlal na biotehnologijo. Raziskoval je v Cambridgeu in Muenchnu, zdaj že nekaj let dela na Francis Crick Institute v Londonu. Ukvarja se predvsem z vprašanjem molekularnih mehanizmov, ki so pomembni za človekov razvoj. Že premik samo enega izmed 20 tisoč proteinov je lahko odločilen zato, ali se naše življenje nadaljuje ali pa pride do velikih težav, ki lahko vodijo celo v smrt. Podrobno tudi o raziskovalnem delu, pogojih za znanost v različnih državah, življenju in delu v Veliki Britaniji, aktualnih znanstvenih in družbenih izzivih.


Stran 1 od 29
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov