Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
8 epizod
8 epizod
Komentirana oddaja, v kateri bomo predvajali glasbo različnih žanrov in zvrsti
Sodobni angleški skladatelj Mark-Anthony Turnage si je v londonski galeriji Tate ogledal razstavo del Francisa Bacona, kjer ga je presenetila skupina treh slik papeža ...
Tokrat vam v Glasbeni skrinjici predstavljamo klezmer, instrumentalno glasbeno tradicijo aškenaških Judov srednje in vzhodne Evrope.
Zadnje delo, ki ga je naslikal italijanski futuristični slikar Umberto Boccioni je portret skladatelja in pianista Ferruccia Busonija, s katerim ga je vezalo prijateljstvo od njunega prvega srečanja ob jezeru Maggiore. Busoni pa je ob srečanju tudi kupil slikarjevo prvo uspešno futuristično delo z naslovom Vstajenje mesta. In čeprav je bil pianistov slog veliko bolj nadzorovan kot slikarjev, ki ga prežemata napetosti in intenzivnost, pa je bilo njuno prijateljstvo nedvomno navdihujoče.
Na prelomu 20. stoletja sta skladatelja Ludwig van Beethoven in Johannes Brahms postala simbola za umetnike, kot je Max Klinger, amaterski pianist, slikar, kipar in graver. Klinger je njuno glasbo videl kot izraz usode človeštva, njegove kombinacije žalosti, krivde in sreče – vse iz perspektive rojstva in smrti.
Med glasbo in drugimi umetnostmi v resnici nikoli ni bilo in nikoli ne bo določujoče meje. Različne zvrsti umetnosti so nenehno vključene v proces oplojevanja, ki nenehno oblikuje in izpopolnjuje umetniške prakse, vizualne izraze in zvočne izkušnje. Pri tem imamo običajno še posebej v mislih glasbene postavitve, ki jih navdihuje poezija ali likovna umetnost. Vendar pa je tudi glasba pogosto dala začetni impulz ustvarjalnosti. Kot je nekoč dejal slikar Vasilij Kandinski: »Barva je klaviatura, oči so harmonije, duša pa je klavir s številnimi strunami. Umetnik je roka, ki igra z dotikom ene ali druge tipke, da povzroči vibracije v duši.« Danes bomo tako raziskali dva takšna primera vibracij v duši, začenši z »Brahmsovo fantazijo Opus XII« Maxa Klingerja.
Oddajo namenjamo poljsko-britansko-kanadski violinist Idi Haendel. Bila je čudežni otrok, njena kariera pa je trajala več kot sedem desetletij, postala pa je tudi vplivna učiteljica.
Nadaljujemo predstavitev Šeste simfonije finskega skladatelja Einojuhanija Ravtavaare. Navdih za štiristavčno delo je skladatelj našel v življenju in slikarskih delih Vincenta van Gogha. Danes bomo slišali še tretji in četrti stavek.
Neveljaven email naslov
