Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Bolezen, ki nas po obolevnosti uvršča v svetovni vrh

12.06.2018


Klopni meningoencefalitis je bolezen osrednjega živčevja. En odstotek bolnikov umre, vsak tretji čuti vseživljenjske posledice.

Da bi se v Sloveniji iz oči v oči srečali z najbolj nevarno zverjo naših gozdov, nam ni treba zaiti globoko v kočevski pragozd. Nasprotno. Dovolj je že hoja ob robu gozda, po travniku, delo na vrtu ali sprehod po mestnem parku. Najnevarnejša slovenska zver namreč ni medved, najnevarnejša zver pri nas je klop. Po razširjenosti okužb, ki jih klopi prenašajo, se namreč uvrščamo v sam evropski in svetovni vrh. Najbolj usoden je klopni meningoencefalitis, ki se lahko konča tudi s smrtjo bolnika.

11 dni v komi, dobre 4 mesece na intenzivnem oddelku, več kot pol leta na rehabilitaciji v Soči. »Ko sem se zbudil iz kome, je bila zame živa groza. Vedel sem vse, nisem pa mogel govoriti, nisem se mogel premikati. 90 odstotkov sem bil negiben. Samo na to sem pomislil, kaj če tako ostane.« Gospod Stanko Martinjak iz Zabreznice na Gorenjskem je za klopnim meningoencefalitisom zbolel pred šestimi leti. Takrat je bil star 48 let.

Najbolj ogroženi so starejši moški, med obolelimi tudi otroci

Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki pri kar tretjini bolnikov pusti dolgoročne posledice. Pogosti so glavoboli, zmanjšana je sposobnost koncentracije, ostaneta slabša gibljivost in ohromelost. Največ obolelih za klopnim meningoencefalitisom smo v Sloveniji zabeležili leta 2006, ko je zbolelo kar 373 ljudi. Po letu 2014 se je število obolelih sicer zelo zmanjšalo in padlo pod 100 na leto. Leta 2016 je bilo 84 primerov klopnega meningoencefalitisa, lani pa 104.

Po razširjenosti klopnega meningoencefalitisa se Slovenija uvršča med najbolj ogrožena področja v Evropi. Že več let je največ obolelih v Ljubljanski regiji, na Koroškem in na Gorenjskem. V Sloveniji so najbolj razširjeni gozdni klopi, ki z enim samim vbodom lahko na žrtev prenesejo več povzročiteljev različnih bolezni.

Kakšno je stanje na najbolj ogroženih področjih smo preverili v Gorenji vasi v Poljanski dolini nad Škofjo Loko. V tamkajšnjem zdravstvenem domu dela družinska zdravnica in specialistka javnega zdravja Andreja Krt Lah. »Na Gorenjskem je največ obolelih v pasu med Tržičem, Kranjem in Škofjo Loko. V zadnjih dveh letih v Gorenji vasi niti ne izstopamo več tako zelo, kot včasih. Med bolniki, ki jih zdravimo s kolegi, je kar nekaj takšnih z dolgotrajnimi posledicami klopnega meningoencefalitisa. Zanimanje za cepljenje je veliko, čeprav si ga nekateri težko privoščijo.«

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je lani v Sloveniji za klopnim meningoencefelitisom zbolelo 64 moških in 40 žensk. Skoraj četrtina prijavljenih zbolelih je bila stara med 65 in 74 let. Lani je zbolel en otrok mlajši od petih let in devet otrok v starosti od 5 do 14 let.

»V Evropi letno zabeležimo okrog 3000 primerov klopnega meningoencefalitisa. Poleg Slovenije so najbolj ogrožene države še Češka, Slovaška, Madžarska, Nemčija, Poljska in baltske države. Tudi Avstrija, vendar je tam zaradi visoke precepljenosti obolevnost nizka.« - klinična mikrobiologinja in specialistka javnega zdravja Irena Grmek Košnik

»Velikost populacije klopa je odvisna od velikosti populacije gostiteljev odraslih klopov. To pa so zlasti srne in jeleni.« - biolog Tomi Trilar

»Za cepljenje se najpogosteje odločijo tisti, ki sami presodijo, da je pri njih večje tveganje, bolj strah je tudi tistih, ki večkrat dobijo klopa. Najbolj pa so za cepljenje motivirani tisti, za katerimi je izkušnja bolezni med sorodniki, prijatelji ali znanci.« - epidemiologinja Ondina Jordan Markočič

»Kadar pride do ohromitve dihalnih mišic, moramo bolnikom pomagati z dihalnim aparatom. Ker se hude motnje dihanja običajno ne izboljšajo, so bolniki vezani na napravo doživljenjsko.« - infektolog Franc Strle

Cepljenje

Močno orožje v boju proti klopnemu meningoencefalitisu je cepljenje. Dober primer je sosednja Avstrija, kjer je precepljene več kot 80 odstotkov populacije - pri nas le 7 odstotkov. Cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu je varno, njegova učinkovitost pa presega 97 odstotkov. Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje si prizadevajo, da bi v Sloveniji ponudili in omogočili brezplačno cepljenje vsem necepljenim odraslim, starim od 45 do 50 let, in triletnim otrokom.

Po razširjenosti okužb, ki jih prenašajo klopi, spada Slovenija v sam evropski in svetovni vrh. Najpogostejša je lymska borelioza, sledita ji klopni meningoencefalitis in humana granulocitna anaplazmoza. Čeprav imamo pri nas zelo številčno populacijo klopov, pa je z virusi, ki povzročajo klopni meningoencefalitis, okužena le polovica odstotka vseh klopov.

Sodelujejo: doc. dr. Irena Grmek Košnik in Ondina Jordan Markočič iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Andreja Krt Lah, ki ima zasebno ambulanto v Zdravstvenem domu v Gorenji vasi, akad. prof. dr. Franc Strle s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, dr. Tomi Trilar s Prirodoslovnega muzeja Slovenije in gospod Stanko Martinjak iz Zabreznice na Gorenjskem.


Intelekta

854 epizod


Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.

Bolezen, ki nas po obolevnosti uvršča v svetovni vrh

12.06.2018


Klopni meningoencefalitis je bolezen osrednjega živčevja. En odstotek bolnikov umre, vsak tretji čuti vseživljenjske posledice.

Da bi se v Sloveniji iz oči v oči srečali z najbolj nevarno zverjo naših gozdov, nam ni treba zaiti globoko v kočevski pragozd. Nasprotno. Dovolj je že hoja ob robu gozda, po travniku, delo na vrtu ali sprehod po mestnem parku. Najnevarnejša slovenska zver namreč ni medved, najnevarnejša zver pri nas je klop. Po razširjenosti okužb, ki jih klopi prenašajo, se namreč uvrščamo v sam evropski in svetovni vrh. Najbolj usoden je klopni meningoencefalitis, ki se lahko konča tudi s smrtjo bolnika.

11 dni v komi, dobre 4 mesece na intenzivnem oddelku, več kot pol leta na rehabilitaciji v Soči. »Ko sem se zbudil iz kome, je bila zame živa groza. Vedel sem vse, nisem pa mogel govoriti, nisem se mogel premikati. 90 odstotkov sem bil negiben. Samo na to sem pomislil, kaj če tako ostane.« Gospod Stanko Martinjak iz Zabreznice na Gorenjskem je za klopnim meningoencefalitisom zbolel pred šestimi leti. Takrat je bil star 48 let.

Najbolj ogroženi so starejši moški, med obolelimi tudi otroci

Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki pri kar tretjini bolnikov pusti dolgoročne posledice. Pogosti so glavoboli, zmanjšana je sposobnost koncentracije, ostaneta slabša gibljivost in ohromelost. Največ obolelih za klopnim meningoencefalitisom smo v Sloveniji zabeležili leta 2006, ko je zbolelo kar 373 ljudi. Po letu 2014 se je število obolelih sicer zelo zmanjšalo in padlo pod 100 na leto. Leta 2016 je bilo 84 primerov klopnega meningoencefalitisa, lani pa 104.

Po razširjenosti klopnega meningoencefalitisa se Slovenija uvršča med najbolj ogrožena področja v Evropi. Že več let je največ obolelih v Ljubljanski regiji, na Koroškem in na Gorenjskem. V Sloveniji so najbolj razširjeni gozdni klopi, ki z enim samim vbodom lahko na žrtev prenesejo več povzročiteljev različnih bolezni.

Kakšno je stanje na najbolj ogroženih področjih smo preverili v Gorenji vasi v Poljanski dolini nad Škofjo Loko. V tamkajšnjem zdravstvenem domu dela družinska zdravnica in specialistka javnega zdravja Andreja Krt Lah. »Na Gorenjskem je največ obolelih v pasu med Tržičem, Kranjem in Škofjo Loko. V zadnjih dveh letih v Gorenji vasi niti ne izstopamo več tako zelo, kot včasih. Med bolniki, ki jih zdravimo s kolegi, je kar nekaj takšnih z dolgotrajnimi posledicami klopnega meningoencefalitisa. Zanimanje za cepljenje je veliko, čeprav si ga nekateri težko privoščijo.«

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je lani v Sloveniji za klopnim meningoencefelitisom zbolelo 64 moških in 40 žensk. Skoraj četrtina prijavljenih zbolelih je bila stara med 65 in 74 let. Lani je zbolel en otrok mlajši od petih let in devet otrok v starosti od 5 do 14 let.

»V Evropi letno zabeležimo okrog 3000 primerov klopnega meningoencefalitisa. Poleg Slovenije so najbolj ogrožene države še Češka, Slovaška, Madžarska, Nemčija, Poljska in baltske države. Tudi Avstrija, vendar je tam zaradi visoke precepljenosti obolevnost nizka.« - klinična mikrobiologinja in specialistka javnega zdravja Irena Grmek Košnik

»Velikost populacije klopa je odvisna od velikosti populacije gostiteljev odraslih klopov. To pa so zlasti srne in jeleni.« - biolog Tomi Trilar

»Za cepljenje se najpogosteje odločijo tisti, ki sami presodijo, da je pri njih večje tveganje, bolj strah je tudi tistih, ki večkrat dobijo klopa. Najbolj pa so za cepljenje motivirani tisti, za katerimi je izkušnja bolezni med sorodniki, prijatelji ali znanci.« - epidemiologinja Ondina Jordan Markočič

»Kadar pride do ohromitve dihalnih mišic, moramo bolnikom pomagati z dihalnim aparatom. Ker se hude motnje dihanja običajno ne izboljšajo, so bolniki vezani na napravo doživljenjsko.« - infektolog Franc Strle

Cepljenje

Močno orožje v boju proti klopnemu meningoencefalitisu je cepljenje. Dober primer je sosednja Avstrija, kjer je precepljene več kot 80 odstotkov populacije - pri nas le 7 odstotkov. Cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu je varno, njegova učinkovitost pa presega 97 odstotkov. Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje si prizadevajo, da bi v Sloveniji ponudili in omogočili brezplačno cepljenje vsem necepljenim odraslim, starim od 45 do 50 let, in triletnim otrokom.

Po razširjenosti okužb, ki jih prenašajo klopi, spada Slovenija v sam evropski in svetovni vrh. Najpogostejša je lymska borelioza, sledita ji klopni meningoencefalitis in humana granulocitna anaplazmoza. Čeprav imamo pri nas zelo številčno populacijo klopov, pa je z virusi, ki povzročajo klopni meningoencefalitis, okužena le polovica odstotka vseh klopov.

Sodelujejo: doc. dr. Irena Grmek Košnik in Ondina Jordan Markočič iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Andreja Krt Lah, ki ima zasebno ambulanto v Zdravstvenem domu v Gorenji vasi, akad. prof. dr. Franc Strle s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, dr. Tomi Trilar s Prirodoslovnega muzeja Slovenije in gospod Stanko Martinjak iz Zabreznice na Gorenjskem.


02.10.2023

Znanost je vzpostavila moderno civilizacijo - zakaj ji ne zaupamo več?

Alojz Ihan, Alenka Zupančič, Marina Dermastia in Tomaž Zwitter o dvomu in kritičnem razumu


26.09.2023

Viralni trend ali retradicionalizacija družbe: "Stay at home girlfriends" so mlade ženske, ki ostajajo doma kot gospodinje in so finančno odvisne od moškega

Viralni trend na družabnih omrežjih, t.i. »stay at home girlfriends«, kar pomeni punce, partnerke, povečini mlade ženske, ki ostajajo doma, gospodinjijo in so finančno odvisne od partnerja, ti viralni videi imajo več deset, celo sto milijonske oglede. Medtem pa narašča tudi odstotek žena in mater, ki ostajajo doma, brez službe, gospodinjijo in skrbijo za otroke. Sploh v ZDA, kar 24 odstotkov ameriških mater je doma, lansko leto jih je bilo 15 odstotkov. Tudi v Veliki Britaniji je trenutno doma skoraj milijon in pol staršev, od tega velika večina žensk. Kaj se dogaja v družbi, da ženske ostajajo doma, se na nek način vračajo v vloge gospodinj iz 50-ih let prejšnjega stoletja? Na to kompleksno temo smo iskali odgovore, razloge v Intelekti z gostjami. Avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič je gostila dr. Veroniko Tašner, izredno profesorico za področje sociologije edukacije na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, Tanjo Buda, doktorsko študentko socialnega dela na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani in Tonjo Jerele, mlado raziskovalko in zaupno osebo na Fakulteti za družbene vede ter podpredsednico Ženskega lobija Slovenije.


18.09.2023

Konoplja: droga, zdravilo, posel!?

Kritike, da na področju uporabe konoplje v Sloveniji že leta in desetletja zaostajamo za drugimi državami, so vedno glasnejše. Nekatere so upravičene, druge ne


12.09.2023

Segreti oceani ustvarjajo vse bolj ekstremno vreme

Učinek podnebnih sprememb v obliki ekstremnih vremenskih katastrof smo to poletje zelo nazorno občutili in skoraj povsod po svetu njihova frekvenca, naj gre za poplave, orkane, suše, požare ali vročinske rekorde naglo narašča. A zelo verjetno je, da smo šele pri uvodnih dejanjih mnogo bolj brutalne podnebne predstave v bližnji prihodnosti. Pomemben del odgovorov, zakaj je temu tako, se skriva v oceanih. Ti so v preteklosti absorbirali večji del presežne toplote in znaten del naših izpustov ogljikovega dioksida in se pri tem tudi občutno segreli. S tem in ob vse hitrejšem taljenju ledu na polih pa se spreminja tudi njihova dinamika; z daljnosežni posledicami za ves svet. V današnji Intelekti se bomo posvetili nekaterim vidikom kompleksnega dogajanja v svetovnih morjih in oceanih. Na naše kraje najbolj neposredno vplivata vse toplejša severni Atlantik in Sredozemsko morje. Še hitreje in po aktualnih opozorilih znanstvenikov s še bolj alarmantnimi posledicami za svet se segreva Južni ocean, ki obdaja Antarktiko in vse hitreje načenja tamkajšnji ledeni oklep. Za piko na i pa je - po sedmih letih - znova sezona močnega El Nina, cikličnega pojava v Tihem oceanu, ki značilno požene temperaturne trende navzgor ter temeljito preobrne in zaostri vremenske vzorce marsikod po svetu.


05.09.2023

Kitajska gospodarska kriza in njene globalne posledice

Ko je Kitajska konec lanskega leta po večletnem strogem zapiranju gospodarstva zaradi epidemije koronavirusa spremenila svojo politiko in državo ponovno odprla, so ekonomisti po vsem svetu pričakovali visok skok ekonomske rasti drugega največjega svetovnega gospodarstva. In vendar iz Pekinga prihajajo manj spodbudne novice: hude težave kitajskih nepremičninskih gigantov in gradbenega sektorja, upad izvoza, skromna domača poraba, manj zanimanja tujih investitorjev, grozeča deflacija in velika brezposelnost mladih. Kaj se torej dogaja z gospodarstvom azijske velesile, ki že zaradi svoje velikosti neobhodno vpliva tudi na celotno svetovno ekonomsko sliko? Gre za resne gospodarske težave ali pa so ocene Zahoda, ki je Kitajski že večkrat napovedoval skorajšnji kolaps, tudi tokrat pretirane? Kateri so ekonomski, družbeni in geopolitični vzroki za upočasnjevanje gospodarstva države, ki je dolga desetletja rastlo z vrtoglavo hitrostjo? Ter kaj vse to pomeni za kitajsko družbeno-politično stabilnost ter nenazadnje tudi legitimnost kitajske komunistične partije?


28.08.2023

Digitalna suverenost

Evropska unija je z novo zakonodajo o digitalnih storitvah določila nova pravila za 19 zelo velikih spletnih platform. Te bodo morale omejiti ciljano oglaševanje, zbiranje in hranjenje podatkov, uporabnice in uporabnike pa ščititi pred dezinformacijami, nezakonitimi vsebinami in drugimi družbenimi tveganji. Podjetjem nova pravila nalagajo tudi oceno sistemskih tveganj njihovih izdelkov, večjo transparentnost glede podatkov in algoritmov, zakonodaja pa še posebej ščiti najbolj ranljive in prepoveduje ciljano oglaševanje mladoletnicam in mladoletnikom. Od velikih platform zahteva večjo transparentnost glede podatkov in algoritmov, uporabnice in uporabniki facebooka in instagrama denimo, se bodo lahko odločali o tem, čigave objave bodo videli in v kakšnem vrstnem redu – izbrali bodo lahko kronološko časovnico in vidnost objav tistih ljudi in profilov, ki jim dejansko sledijo.


22.08.2023

Urbanizem po poplavah

Odstranjevanje posledic katastrofalnih poplav, ki so Slovenijo zajele v začetku avgusta še vedno poteka. Ob tem so seveda v ospredju predvsem skrb za življenja in varnost ljudi, vzpostavitev osnovne infrastrukture in zagotovitev primernih bivalnih prostorov za prizadete ter čim hitrejša vzpostavitev družbenih mehanizmov in sistemov na prizadetih območjih. A kmalu bo prišel tudi čas za razmislek, kako se bomo morali v prihodnje odločati o umeščanju objektov in naselij v prostor, torej kje in kako graditi, kakšne oblike bivanja spodbujati ter predvsem bolj zaupati stroki in jo tudi upoštevati. Najhujša naravna nesreča v Sloveniji je zato priložnost, da prevrednotimo nekatere stereotipe in se bolje pripravimo na prihodnost. V tokratni Intelekti se Miha Žorž pogovarja z arhitektoma Milošem Koscem in Matevžem Grando.


15.08.2023

Kako teologija misli sodobni svet?

Kako se skozi prizmo idej in konceptov, ki jih danes razvija teologija, kaže svet 21. stoletja – od podnebnih sprememb prek razmaha umetne inteligence do vojne v Ukrajini?


01.08.2023

Kaj lahko razkrije papir, česar ne pove besedilo

Pri nas so razvili najnatančnejšo metodo za določanje starosti papirja Kako stara je knjiga, ki jo držimo v roki? Običajno lahko pogledamo letnico natisa. A če je knjiga starejša in letnice ni, lahko določanje starosti postane precej bolj negotovo početje. V knjižnicah je na tisoče knjig, katerih starost še vedno ni znana, ocene pa so lahko napačne tudi za desetletje ali več. Tu so tudi denimo številne slike in dokumenti, za katere se ne ve, ali so pristni ali morda ponarejeni, kar ima seveda znaten vpliv na njihovo ceno. A vendar v samem papirju se skrivajo zelo jasni indici, kdaj je papir nastal, le da jih ni preprosto razbrati. Zdaj pa so znanstveniki pri nas razvili do zdaj najnatančnejšo metodo določanja starosti papirja, ki starost določi na dve leti natančno. S tem so se odprle številne nove možnosti ne samo pri datiranju knjig, ampak tudi pri določanju pristnosti dokumentov, pri forenzičnih raziskavah in na številnih drugih področjih. Za tem uspehom pa se skriva tudi zanimiva zgodba o papirju in njegovih spremembah skozi čas.


25.07.2023

Kdo so pravi vplivneži in na kaj zares vplivajo?

Vplivneži z objavami na Instagramu, Utubu, Tik -Toku so bili sprva nekakšni seli, orodja za komercialna sporočila s katerimi so nam poskušali prodati izdelke. Ko se je v to vmešala še kulturna in politična industrija, so stvari postale bolj kompleksne. Vplivneži svojim sledilcem ne prodajajo le izdelkov, temveč tudi način življenja in ideje. Industrija vplivništva se razteza od globalnih zvezd kot so družina Kardashian, pa vse do mikro vplivnežev, ki imajo bolj nišne interese. Kaj jim je skupnega, kakšna je industrija vplivništva danes ali še drugače, s populističnim naslovom - med Elonom Muskom in golozadnjičnimi ter golotorznimi instagram ponudniki super potentnih napitkov - kdo so pravi vplivneži in na kaj zares vplivajo? Za debato, odgovore, pa tudi nove razmisleke o tej kompleksni temi, ki je zaobjela resničnost že skorajda slehernega uporabnika svetovnega spleta je avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič v studio 1. programa Radia Slovenija povabila gosta: Valentino Smej Novak, založnico in kolumnistko ter dr. Dana Podjeda, antropologa z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU.


29.06.2023

Položaj žensk na slovenskem podeželju

V naslednjih minutah bomo spregovorile o raziskavi, ki je pod drobnogled vzela položaj žensk na slovenskem podeželju. Dejstvo je, da na podeželju živi kar polovica slovenskega prebivalstva. Zaradi stanovanjske krize se vedno več mladih oseb odloča za selitev iz mest v predmestna naselja, manjše kraje in vasi. Kaj vse pa prinaša življenje na podeželju, za katerega pregovorno veljajo bolj tradicionalne družbene vrednote? Kakšna so kolektivna pričakovanja in norme ruralnih skupnosti? Kdo ima na podeželju glavno besedo? Kdo odloča o pomembnih stvareh in kdo skrbi za dom ter gospodinji? Kako živijo ženske na podeželju? Imajo enake možnosti kot moški? V kakšnih partnerstvih živijo? Kako usklajujejo poklicno in zasebno življenje? Koliko prostega časa imajo? V kolikšnem deležu so lastnice nepremičnin in zemljišč? Kakšen je njihov ekonomski položaj? Socialna varnost? In kako slednje vpliva na pojavnost nasilja nad njimi? O vsem tem v tokratni oddaji Intelekta, ki jo je pripravila Tita Mayer.


10.07.2023

Preboj znanosti pri genski manipulaciji zarodkov

Prvo vprašanje: Ali ima otrok lahko tri starše – gene treh staršev? In drugo vprašanje: Ali zarodek lahko nastane brez ženske in moške spolne celice – torej brez jajčeca in brez spermija?


04.07.2023

Kaj prinaša digitalizacija šolstva?

Bodo čez nekaj let učenci imeli ešolsko torbo in bodo brali le z zaslonov? Bodo v vrtcu digitalni kotički? Bodo učenci dobili še en obvezni predmet? Kakšno digitalizacijo, ki jo obljublja reforma šolstva, sploh zagovarja ministrstvo za vzgojo in izobraževanje? Pomislekov in odprtih vprašanj je veliko, saj strokovnjaki opozarjajo na negativne učinke pretirane uporabe zaslonov, na razlike med branjem z zaslonov in s papirja ter na vplivanje tehnologije na avtonomijo učiteljev. Kako v šole in v učni proces torej uvajati moderno tehnologijo, kako zvišati digitalne kompetence učiteljev in digitalno pismenost mladih ter na kaj pri procesu digitalizacije ne smemo pozabiti? To so vprašanja, ki si jih zastavljamo v tokratni Intelekti.


27.06.2023

Quo vadis, Maribor?

Kako se bo živelo v našem drugem največjem mestu, če bodo zaradi krpanja luknje v občinskem proračunu tamkajšnji socialni, kulturni, športni in mladinski programi ostali brez ključnih sredstev? Pa tudi: zakaj se zdi v Sloveniji vselej najlažje varčevati prav pri sociali in kulturi?


20.06.2023

Adam Smith: zagovornik radikalnega kapitalizma ali socialno usmerjeni humanist?

Ob 300. obletnici rojstva velikega škotskega razsvetljenskega misleca, očeta sodobne ekonomije in moralnega filozofa se sprašujemo, ali je bil Smith res zagovornik neusmiljene logike prostih trgov, za kakršnega so ga razglasili kasnejši privrženci deregulacije in umika države iz gospodarstva?


13.06.2023

Kdo bo imel koristi in kdo škodo od nove umetne inteligence

Tehnološki preskok, ki ga predstavljajo veliki jezikovni modeli, kot je ChatGPT, in druge oblike generativne umetne inteligence, bo imel daljnosežne in izjemno globoke učinke na celotno družbo. Glede tega se strokovnjaki strinjajo. Kakšni konkretno ti učinki bodo, je mnogo manj jasno. Nedvomno se bo cela paleta t. i. intelektualnih poklicev temeljito spremenila, veliko jih bo tudi izginilo. Zagotovo so se povečale tudi možnosti za manipulacijo in zlorabe, pa tudi za nadaljnjo fragmentacijo družbe in razslojevanje. Pričakujemo pa lahko tudi učinke, ki se jih v naprej ne da napovedovati.


06.06.2023

Institucionalno nasilje: razmislimo o spremembi psihiatričnega zdravljenja

V teh dneh so javnost vznemirila pričevanja o nasilju nad uporabniki v Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana. Interni strokovni nadzori niso ugotovili nepravilnosti, na Ministrstvu za zdravje pa so se odzvali zgolj s pisnimi pojasnili, da obsojajo vsakršno obliko nasilja v zdravstvenih ustanovah. Primer so predali Uradu za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, ki naj bi v tem trenutku pripravljal gradivo za odločanje o uvedbi sistemskega nadzora, ki bo presojal tako organizacijski kot tudi strokovni del delovanja Psihiatrične klinike. A ob tem se postavlja vprašanje, ali ne bi veljalo razmisliti o koreniti spremembi institucionaliziranega psihiatričnega zdravljenja in namesto oblike, ki je v veljavi pri nas, uvesti sodobne pristope, ki jih izvajajo ponekod v tujini. V tokratni Intelekti bomo poiskali odgovore na probleme v slovenski psihiatriji, ki so se tako dramatično razgalili ob zadnjih medijskih poročanjih. Gostje: - prof.dr.Darja Zaviršek, Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani - izr.prof.dr. Vito Flaker, Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani - Tone Vrhovnik Straka, predsednik društva Poglej! - Andraž Rožman, novinar in pisatelj


30.05.2023

Literarni kanon v primežu kulturnih vojn 21. stoletja

Medtem ko številni na današnji levici dela klasične literature »popravljajo« skladno s svojimi ideološkimi senzibilnostmi, pa mnogi na desnici knjige, ki jih motijo, kratko malo mečejo iz knjižnic


23.05.2023

Odziv na nasilje med mladimi: pogovorimo se o vzgoji odraslih

Ob zadnje čase medijsko najodmevnejših primerih nasilja med in nad mladimi, v Celju in Beogradu, sej je razprlo tudi prostrano polje mnenj, interpretacij, trditev, predvsem pa iskanja in kazanja s prstom na glavnega krivca za takšna ravnanja. Številni odzivi, predvsem na družabnih omrežjih, tudi srbskih, hrvaških, so bili precej ekstremni, predvsem pa povedni. Ampak v kakšnem smislu povedni? Kaj so zgodbe za zgodbami odraslih, ko rečejo »kakšna je ta mladina, mi nismo bili taki« in hkrati »starši so krivi«. Ker še vedno velja tista pregovorna modrost, da se najbolj vzgaja z zgledom, v kakšnem mikro- in makrosvetu vrednot in dejanj torej živimo odrasli danes? Pogovorimo se tokrat o vzgoji odraslih. Avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič je v Intelekti gostila: Ivano Gradišnik – ustanoviteljico in vodjo Familylaba Slovenija, organizacije za svetovanje in podporo staršem in strokovnim delavcem, ki delajo z otroki in družinami, Ajdo Erjavec – šolsko psihologinjo in pedagoginjo, predsednico nove Sekcije za vzgojo v skupnosti v okviru Socialne zbornice, Klemna Laha – učitelja na Filozofski fakulteti v Ljubljani in na waldorfski gimnaziji ter člana Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje.


16.05.2023

O evtanaziji: Ne poslavljam se od življenja, življenje se poslavlja od mene

S sogovorniki o vprašanjih povezanih s pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja: filozofinja in sociologinja Renata Salecl, zdravnik Peter Golob, zgodovinar in etnolog Andrej Pleterski ter zdravnica Marija Petek Šter


Stran 1 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov