Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Klopni meningoencefalitis je bolezen osrednjega živčevja. En odstotek bolnikov umre, vsak tretji čuti vseživljenjske posledice.
Da bi se v Sloveniji iz oči v oči srečali z najbolj nevarno zverjo naših gozdov, nam ni treba zaiti globoko v kočevski pragozd. Nasprotno. Dovolj je že hoja ob robu gozda, po travniku, delo na vrtu ali sprehod po mestnem parku. Najnevarnejša slovenska zver namreč ni medved, najnevarnejša zver pri nas je klop. Po razširjenosti okužb, ki jih klopi prenašajo, se namreč uvrščamo v sam evropski in svetovni vrh. Najbolj usoden je klopni meningoencefalitis, ki se lahko konča tudi s smrtjo bolnika.
11 dni v komi, dobre 4 mesece na intenzivnem oddelku, več kot pol leta na rehabilitaciji v Soči. »Ko sem se zbudil iz kome, je bila zame živa groza. Vedel sem vse, nisem pa mogel govoriti, nisem se mogel premikati. 90 odstotkov sem bil negiben. Samo na to sem pomislil, kaj če tako ostane.« Gospod Stanko Martinjak iz Zabreznice na Gorenjskem je za klopnim meningoencefalitisom zbolel pred šestimi leti. Takrat je bil star 48 let.
Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki pri kar tretjini bolnikov pusti dolgoročne posledice. Pogosti so glavoboli, zmanjšana je sposobnost koncentracije, ostaneta slabša gibljivost in ohromelost. Največ obolelih za klopnim meningoencefalitisom smo v Sloveniji zabeležili leta 2006, ko je zbolelo kar 373 ljudi. Po letu 2014 se je število obolelih sicer zelo zmanjšalo in padlo pod 100 na leto. Leta 2016 je bilo 84 primerov klopnega meningoencefalitisa, lani pa 104.
Po razširjenosti klopnega meningoencefalitisa se Slovenija uvršča med najbolj ogrožena področja v Evropi. Že več let je največ obolelih v Ljubljanski regiji, na Koroškem in na Gorenjskem. V Sloveniji so najbolj razširjeni gozdni klopi, ki z enim samim vbodom lahko na žrtev prenesejo več povzročiteljev različnih bolezni.
Kakšno je stanje na najbolj ogroženih področjih smo preverili v Gorenji vasi v Poljanski dolini nad Škofjo Loko. V tamkajšnjem zdravstvenem domu dela družinska zdravnica in specialistka javnega zdravja Andreja Krt Lah. »Na Gorenjskem je največ obolelih v pasu med Tržičem, Kranjem in Škofjo Loko. V zadnjih dveh letih v Gorenji vasi niti ne izstopamo več tako zelo, kot včasih. Med bolniki, ki jih zdravimo s kolegi, je kar nekaj takšnih z dolgotrajnimi posledicami klopnega meningoencefalitisa. Zanimanje za cepljenje je veliko, čeprav si ga nekateri težko privoščijo.«
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je lani v Sloveniji za klopnim meningoencefelitisom zbolelo 64 moških in 40 žensk. Skoraj četrtina prijavljenih zbolelih je bila stara med 65 in 74 let. Lani je zbolel en otrok mlajši od petih let in devet otrok v starosti od 5 do 14 let.
»V Evropi letno zabeležimo okrog 3000 primerov klopnega meningoencefalitisa. Poleg Slovenije so najbolj ogrožene države še Češka, Slovaška, Madžarska, Nemčija, Poljska in baltske države. Tudi Avstrija, vendar je tam zaradi visoke precepljenosti obolevnost nizka.« - klinična mikrobiologinja in specialistka javnega zdravja Irena Grmek Košnik
»Velikost populacije klopa je odvisna od velikosti populacije gostiteljev odraslih klopov. To pa so zlasti srne in jeleni.« - biolog Tomi Trilar
»Za cepljenje se najpogosteje odločijo tisti, ki sami presodijo, da je pri njih večje tveganje, bolj strah je tudi tistih, ki večkrat dobijo klopa. Najbolj pa so za cepljenje motivirani tisti, za katerimi je izkušnja bolezni med sorodniki, prijatelji ali znanci.« - epidemiologinja Ondina Jordan Markočič
»Kadar pride do ohromitve dihalnih mišic, moramo bolnikom pomagati z dihalnim aparatom. Ker se hude motnje dihanja običajno ne izboljšajo, so bolniki vezani na napravo doživljenjsko.« - infektolog Franc Strle
Močno orožje v boju proti klopnemu meningoencefalitisu je cepljenje. Dober primer je sosednja Avstrija, kjer je precepljene več kot 80 odstotkov populacije - pri nas le 7 odstotkov. Cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu je varno, njegova učinkovitost pa presega 97 odstotkov. Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje si prizadevajo, da bi v Sloveniji ponudili in omogočili brezplačno cepljenje vsem necepljenim odraslim, starim od 45 do 50 let, in triletnim otrokom.
Po razširjenosti okužb, ki jih prenašajo klopi, spada Slovenija v sam evropski in svetovni vrh. Najpogostejša je lymska borelioza, sledita ji klopni meningoencefalitis in humana granulocitna anaplazmoza. Čeprav imamo pri nas zelo številčno populacijo klopov, pa je z virusi, ki povzročajo klopni meningoencefalitis, okužena le polovica odstotka vseh klopov.
Sodelujejo: doc. dr. Irena Grmek Košnik in Ondina Jordan Markočič iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Andreja Krt Lah, ki ima zasebno ambulanto v Zdravstvenem domu v Gorenji vasi, akad. prof. dr. Franc Strle s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, dr. Tomi Trilar s Prirodoslovnega muzeja Slovenije in gospod Stanko Martinjak iz Zabreznice na Gorenjskem.
903 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Klopni meningoencefalitis je bolezen osrednjega živčevja. En odstotek bolnikov umre, vsak tretji čuti vseživljenjske posledice.
Da bi se v Sloveniji iz oči v oči srečali z najbolj nevarno zverjo naših gozdov, nam ni treba zaiti globoko v kočevski pragozd. Nasprotno. Dovolj je že hoja ob robu gozda, po travniku, delo na vrtu ali sprehod po mestnem parku. Najnevarnejša slovenska zver namreč ni medved, najnevarnejša zver pri nas je klop. Po razširjenosti okužb, ki jih klopi prenašajo, se namreč uvrščamo v sam evropski in svetovni vrh. Najbolj usoden je klopni meningoencefalitis, ki se lahko konča tudi s smrtjo bolnika.
11 dni v komi, dobre 4 mesece na intenzivnem oddelku, več kot pol leta na rehabilitaciji v Soči. »Ko sem se zbudil iz kome, je bila zame živa groza. Vedel sem vse, nisem pa mogel govoriti, nisem se mogel premikati. 90 odstotkov sem bil negiben. Samo na to sem pomislil, kaj če tako ostane.« Gospod Stanko Martinjak iz Zabreznice na Gorenjskem je za klopnim meningoencefalitisom zbolel pred šestimi leti. Takrat je bil star 48 let.
Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki pri kar tretjini bolnikov pusti dolgoročne posledice. Pogosti so glavoboli, zmanjšana je sposobnost koncentracije, ostaneta slabša gibljivost in ohromelost. Največ obolelih za klopnim meningoencefalitisom smo v Sloveniji zabeležili leta 2006, ko je zbolelo kar 373 ljudi. Po letu 2014 se je število obolelih sicer zelo zmanjšalo in padlo pod 100 na leto. Leta 2016 je bilo 84 primerov klopnega meningoencefalitisa, lani pa 104.
Po razširjenosti klopnega meningoencefalitisa se Slovenija uvršča med najbolj ogrožena področja v Evropi. Že več let je največ obolelih v Ljubljanski regiji, na Koroškem in na Gorenjskem. V Sloveniji so najbolj razširjeni gozdni klopi, ki z enim samim vbodom lahko na žrtev prenesejo več povzročiteljev različnih bolezni.
Kakšno je stanje na najbolj ogroženih področjih smo preverili v Gorenji vasi v Poljanski dolini nad Škofjo Loko. V tamkajšnjem zdravstvenem domu dela družinska zdravnica in specialistka javnega zdravja Andreja Krt Lah. »Na Gorenjskem je največ obolelih v pasu med Tržičem, Kranjem in Škofjo Loko. V zadnjih dveh letih v Gorenji vasi niti ne izstopamo več tako zelo, kot včasih. Med bolniki, ki jih zdravimo s kolegi, je kar nekaj takšnih z dolgotrajnimi posledicami klopnega meningoencefalitisa. Zanimanje za cepljenje je veliko, čeprav si ga nekateri težko privoščijo.«
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je lani v Sloveniji za klopnim meningoencefelitisom zbolelo 64 moških in 40 žensk. Skoraj četrtina prijavljenih zbolelih je bila stara med 65 in 74 let. Lani je zbolel en otrok mlajši od petih let in devet otrok v starosti od 5 do 14 let.
»V Evropi letno zabeležimo okrog 3000 primerov klopnega meningoencefalitisa. Poleg Slovenije so najbolj ogrožene države še Češka, Slovaška, Madžarska, Nemčija, Poljska in baltske države. Tudi Avstrija, vendar je tam zaradi visoke precepljenosti obolevnost nizka.« - klinična mikrobiologinja in specialistka javnega zdravja Irena Grmek Košnik
»Velikost populacije klopa je odvisna od velikosti populacije gostiteljev odraslih klopov. To pa so zlasti srne in jeleni.« - biolog Tomi Trilar
»Za cepljenje se najpogosteje odločijo tisti, ki sami presodijo, da je pri njih večje tveganje, bolj strah je tudi tistih, ki večkrat dobijo klopa. Najbolj pa so za cepljenje motivirani tisti, za katerimi je izkušnja bolezni med sorodniki, prijatelji ali znanci.« - epidemiologinja Ondina Jordan Markočič
»Kadar pride do ohromitve dihalnih mišic, moramo bolnikom pomagati z dihalnim aparatom. Ker se hude motnje dihanja običajno ne izboljšajo, so bolniki vezani na napravo doživljenjsko.« - infektolog Franc Strle
Močno orožje v boju proti klopnemu meningoencefalitisu je cepljenje. Dober primer je sosednja Avstrija, kjer je precepljene več kot 80 odstotkov populacije - pri nas le 7 odstotkov. Cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu je varno, njegova učinkovitost pa presega 97 odstotkov. Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje si prizadevajo, da bi v Sloveniji ponudili in omogočili brezplačno cepljenje vsem necepljenim odraslim, starim od 45 do 50 let, in triletnim otrokom.
Po razširjenosti okužb, ki jih prenašajo klopi, spada Slovenija v sam evropski in svetovni vrh. Najpogostejša je lymska borelioza, sledita ji klopni meningoencefalitis in humana granulocitna anaplazmoza. Čeprav imamo pri nas zelo številčno populacijo klopov, pa je z virusi, ki povzročajo klopni meningoencefalitis, okužena le polovica odstotka vseh klopov.
Sodelujejo: doc. dr. Irena Grmek Košnik in Ondina Jordan Markočič iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Andreja Krt Lah, ki ima zasebno ambulanto v Zdravstvenem domu v Gorenji vasi, akad. prof. dr. Franc Strle s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, dr. Tomi Trilar s Prirodoslovnega muzeja Slovenije in gospod Stanko Martinjak iz Zabreznice na Gorenjskem.
Fotografske podobe nas spremljajo vsak dan, živimo v družbi preplavljeni s podobami. In te podobe nam zavestno in nezavedno oblikujejo misli, občutja, tudi življenjske nazore in izbire. Večina te vizualne, fotografske hiperprodukcije je brez globljega smisla, brez refleksije, brez neke dodane vrednosti, ki bi osmišljala humanistično držo pri posamezniku. In družbi. A vendarle obstajajo podobe, ikonične fotografije, ki s svojo sporočilnostjo in močjo sežejo dlje in globlje in lahko spreminjajo zavest družbe in celo preusmerijo tok zgodovine. Katere so, te ikonične fotografije, imajo tudi v tem hektičnem in desenzibiliziranem času, ki ga živimo, še moč dramila? O tem se je avtorica in voditeljica Liana Buršič pogovarjala z gostoma v tokratni Intelekti, pa tudi o meji, cenzuri in etosu, ko fotografiramo ljudi in dogodke, o družbeno angažirani fotografiji in o tem, kaj s fotografijo sploh želimo sporočiti soljudem in svetu ter manku senzibilnosti ob gledanju. Fotografija priča o življenju, daljnem in bližnjem, vsekakor je močno orodje, prav tako kot tisti, ki gleda skozi to tretje oko – fotograf. Ali kot je rekla znamenita ameriška fotografinja, Dorothea Lange, ki je zaslovela s svojo serijo fotogafij migrantske matere, posnete v času velike gospodarske krize – fotoaparat je orodje, ki uči ljudi, kako gledati, videti tudi brez fotoaparata. Gosta: - Manca Juvan, mednarodno priznana fotografinja, zaposlena na ZRC SAZU-ju, Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, na oddelku za multimedijo - Dr. Uroš Hočevar, fotograf, docent na VIST-u, Fakulteti za aplikativne vede, na oddelku za fotografijo, tudi ustanovitelj Inštituta kolektiff Foto: "Čakajoč na popis", Matic Zorman, World Press Photo 2016, 1. nagrada, portret (izsek objavljen z dovoljenjem avtorja)
Predsodki in stigmatizacija ne pripomorejo k rešitvi problema
Kljub temu da so prepiri o tem, kako visoke davke naj imamo, koliko neenakosti je dopustne v naših družbah ter kakšna mora biti vloga države v naših gospodarstvih, nenehno predmet naših političnih razprav, le malo poznamo mislece, ki so postavili temelje nekaterim od prevladujočih ekonomskih ideologij in oblikovali ključne miselne okvire, znotraj katerih sploh razmišljamo o tovrstnih vprašanjih. V tokratni Intelekti se bomo podali na začetek tega, kar v zadnjih desetletjih imenujemo »neoliberalizem« in se posvetili avstrijsko-britanskemu ekonomistu in političnemu mislecu Friedrichu Hayeku, ki je bil v preteklem stoletju eden glavnih zagovornikov prostih trgov, ekonomske neenakosti in skorajda popolnega umika države iz gospodarstva, njegova dela so izpričano brali pomembni konservativni politiki od Margaret Thatcher do Ronalda Reagana, še leta 2010 pa se je njegova znamenita uspešnica Pot v hlapčevstvo v nekem trenutku znašla na vrhu najbolj prodajanih knjig pri največjem spletnem prodajalcu. O tem, kakšna je bila Hayekova ne le ekonomska, ampak tudi družbena misel, kakšen vpliv je imela na svet, ki ga živimo in kako jo lahko ocenjujemo danes, se bomo točno 50 let po njegovem prejemu Nobelove nagrade za ekonomijo pogovarjali z dr. ekonomskih znanosti in znanosti s področja zgodovine Nevenom Borakom, ekonomistom dr. Anžetom Burgerjem s Katedre za mednarodne odnose na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in dr. Aljošo Kravanjo z Oddelka za filozofijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Friedrich Hayek, Wikipedija (javna last)
Ali lahko človek, ki sedi za mizo v Ovalni pisarni, res premika gore v ameriški notranji in zunanji politiki ali pa je, nasprotno, zgolj klavrna lutka v rokah različnih lobijev ter zakulisnih interesnih skupin?
Dezinformacije so postale stalne spremljevalke dogajanja v svetu; srečamo jih pri volilnih kampanjah, pri informacijah o dogajanju na vojnih območjih ter pri vrsti drugih dogodkov, od velikih do zelo lokalnih. Poleg tega bo vsaka ciljna skupina deležna svoje, po meri ukrojene pošiljke dezinformacijskih vsebin. A ta vseprisotnost med seboj pogosto tudi nasprotujočih si dezinformacij prav nič ne zmanjšuje njihovega učinka. Ne glede na to, kako očitne ali celo absurdne so, se zdi, da jim nekako kar ne zmoremo stopiti na prste. Zakaj?
Gradnja z zemljo v zadnjih letih ponovno doživlja zagon. Vse več projektov zasleduje cilj zniževanja ogljičnega odtisa, ki je pri gradnji z uporabo sodobnih materialov izjemno visok. Zemlja, nasprotno, predstavlja gradbeni material z enim najnižjih ogljičnih odtisov. Še več, navdušenci nad tovrstno gradnjo govorijo celo o zdravih hišah. Ilovico lahko mešamo z različnimi organskimi ali anorganskimi primesmi, ki izboljšujejo njene lastnosti.
Polarizacija in radikalizacija sta postali prevladujoča poslovna modela v ekonomiji pozornosti, vplivnice in vplivneži pa vse bolj razlagajo kaj misliti in ne več kaj kupiti. Če je bil splet nekoč prostor, kjer so se anonimni pripadniki spletnih subkultur cinično in ironično odzivali na aktualno dogajanje, so napadi, grožnje, sovražna, mizogina in rasistična retorika ter pozivi k vrnitvi v tako imenovano normalnost vse drugo kot ironični memi in trolovsko zbadanje. Kakšne so posledice tega? To vsaka s svojega zornega kota raziskujejo Leja Markelj, Tinca Lukan in Chiara Perin. Pred mikrofon jih je povabila Urška Henigman, ki je pripravila tokratno oddajo Intelekta.
Kako je videti lastništvo zaposlenih danes, kakšne so razsežnosti tega pojava in zakaj se podpora tvorstnim podjetjem pojavlja tako med levimi kot med desnimi politiki?
Kako trajne so pravzaprav bile spremembe v poljih politike, življenjskega sloga in celo delovnih praks, ki so se v 60. in 70. letih 20. stoletja zgodile pod praporom rockovske glasbe?
Zadnje tedne je javnost razburjalo dogajanje okrog napovedanega koncerta Magnifica v ljubljanskem parku Tivoli. Zavod RS za varstvo narave ni izdal soglasja za izvedbo koncerta na izbrani lokaciji, koncertu pa ostro nasprotuje tudi več kot 130 krajinskih arhitektov, urbanistov in biologov. Kot navajajo v javnem pismu, bo večtisočglava množica ljudi skupaj z vozili in ureditvami, potrebnimi za izvedbo koncerta, poškodovala življenjsko okolje rastlin, živali in gliv ter nepovratno prizadela tudi nekatere od naravnih prvin na tem območju. Ti dogodki jasno kažejo, da bi morali upravljanju z javnim prostorom nameniti več pozornosti, časa in premisleka. Demokratičnost procesa, usklajevanje različnih pogledov ter vključujoče sprejemanje odločitev bi morale biti osnove urejanja prostora. Intelekto pripravlja Miha Žorž.
V letu, ko mineva 100 let od prve zlate olimpijske medalje, ki jo je Leon Štukelj dosegel v mnogoboju, bo na poletne olimpijske igre v Pariz odpotovalo največ slovenskih športnikov do sedaj. S svojimi uspehi nas razveseljujejo v številnih, tudi ekipnih športih. Slovenci smo ponosni na to, da smo glede na število prebivalcev v samem vrhu osvojenih kolajn, tudi sicer pa smo Slovenci športno precej aktiven narod. Kje so razlogi za uvrstitve naših športnikov na velika tekmovanja, na zmagovalne odre in olimpijske igre? Kakšna je povezava med organiziranostjo športa v šolah in klubih ter vrhunskimi dosežki športnikov? Kakšen odnos ima do športa in športnikov država? In zakaj strokovnjaki s Fakultete za šport opozarjajo, da brez sistemskih sprememb na področju športa v šolah čez deset let ne bomo več imeli za koga navijati?
»Smisel arhitekture ni samo sebi namen, zato mora v vseh obdobjih izražati duhovno stremljenje ljudi ter njihovo stopnjo kulturne zavesti.« To modrost in hkrati svoj modus operandi je izrekel, zapisal Ivan Vurnik, eden naših največjih arhitektov, ki pa ne glede na to, da je izhajal iz prve generacije visokošolsko izobraženih slovenskih arhitektov, ki so se šolali na Dunaju, ne glede na to, da je bil leta 1919 soustanovitelj oddelka za arhitekturo na ljubljanski univerzi, da je pionirsko vpeljal nacionalni slog v arhitekturo pri nas, človek raznolikih sposobnosti in vsestranski tudi kot urbanist, oblikovalec, pedagog, raziskovalec, ne glede na vse to, vse, kar je Vurnik zapustil materialno in simbolno, duhovno, še vedno živi v senci njegovih prav tako velikih kolegov arhitektov kot so Plečnik, Fabiani, Ravnikar. V tokratni Intelekti, ob 140. obletnici Vurnikovega rojstva, smo zato osvetlili življenje in delo tega arhitekta, ki je tako vsestransko, tudi z ukvarjanjem in preizpraševanjem socialne gradnje, zaznamoval slovensko arhitekturo in urbanizem. Avtorica in voditejica oddaje je v studio 1. programa nacionalnega radia povabila sogovornike : Barbaro Viki Šubic, arhitektko, vodjo Centra arhitekture Slovenije, dr. Boga Zupančiča, arhitekturnega zgodovinarja, muzejskega svetnika v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) in Katarino Čakš, arhitektko, raziskovalko in asistentko na Fakulteti za arhitekturo, Univerze v Ljubljani.
Medtem ko vse večji delež naših življenj poteka prek spleta in je tehnologija kos vse bolj zahtevnim nalogam, postaja vprašanje uporabe biometričnih podatkov vse bolj relevanten del širše zgodbe današnjega zbiranja in obdelave digitalnih podatkov. Konec koncev svojega obraza, prstnih odtisov, šarenice, pa tudi načina tipkanja ali hoje ne moremo kar spremeniti, zato utegne prav biometrija v dobi umetne inteligence postaviti temelje novih oblik nadzora.
Zdravilo Ozempic s pozitivnimi učinki preseneča na vedno novih in novih področjih
Albert Camus: »Usoda in mogoče tudi veličina Kafkovega dela je v tem, da pušča odprte vse možnosti in nobene ne potrjuje.«
Še na začetku 20. stoletja naj bi imela centralno banko le ena tretjina svetovnih držav. Danes si države brez institucije, ki bi imela monopol nad tiskanjem denarja, na take in drugačne načine uravnavala količino denarja v obtoku ter, kot bomo videli, počela še marsikaj drugega, verjetno sploh ne moremo predstavljati. Čeprav so centralne banke danes nepogrešljiva institucija vsake države, špekulacije okrog njihove vloge pa so tudi nadvse priljubljena tema v teorijah zarot, pa v resnici le malo vemo o tem, kaj vse dejansko počnejo, kako se je njihova vloga skozi preteklost spreminjala in kako se utegne preoblikovati v današnjem času, ko smo priča velikim ekonomskim in geopolitičnim spremembam, ki so skozi vso zgodovine vplivale tudi na delovanje teh institucij. Prav teh vprašanj se bomo lotili v tokratni Intelekti, in sicer s pomočjo dr. ekonomskih znanosti in dr. znanosti s področja zgodovine Nevena Boraka, dr. ekonomske zgodovine Jureta Stojana z Inštituta za strateške rešitve ter ekonomista dr. Urbana Sušnika z NLB Lease&Go. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: Evropska centralna banka, Wikipedija
V Ljubljani je pretekli teden potekal festival Big Arhitektura, ki je na enem mestu povezal arhitekte, notranje oblikovalce, inženirje, urbaniste, pa tudi odločevalce, investitorje in študente arhitekture. Edinstvena priložnost na enem mestu slišati različne poglede na grajeni prostor in oblikovanje, preveriti odnos politike do prostora ter se seznaniti z inovacijami: tehnološkimi, pa tudi tistimi v razmišljanju. V tokratni Intelekti govorimo o arhitekturnih zgodbah onkraj ustaljenih okvirov, s poudarkom na praksah, ki že v zgodnjih fazah načrtovanja vključujejo končne uporabnike arhitekture in prostora. Intelekto pripravlja Miha Žorž. Gostja in gostje Intelekte so: - arhitekta Blaž Budja in Rok Jereb, Jereb Budja arhitekti - Borbála Marosán, raziskovalka na Centru za inovacije MOME z Univerze za umetnost in oblikovanje Moholy-Nagy v Budimpešti - arhitekt Gregor Mljač, Zavod Big
Mladost je življenjsko obdobje, za katerega so značilne velike spremembe. Odraščanje prinaša nove družbene vloge in burno fizično in psihično dogajanje. Kakšno je danes poslavljanje od otroštva in kako poteka stopanje v odraslost? Koliko je negotovosti? Kaj radosti mlade in kaj jih skrbi? Kakšen je pogled na svet prek zaslonov in aplikacij? Kakšna so tvegana vedenja? Kaj pa duševno zdravje? So mladi v redu ali bi nas moralo skrbeti?
Čeprav so ženske v Sloveniji bolje izobražene kot moški, so še vedno težje zaposljive, zasedajo slabše plačana delovna mesta in težje napredujejo. Tako je skoraj na vseh področjih, tudi v znanosti in v tako imenovanih STEM poklicih. Na STEM študije, STEM je kratica za naravoslovje, tehnologijo, inženirstvo in matematiko, se namreč vpisuje vedno več študentk, delež žensk v teh poklicih in na trgu dela pa je še vedno zelo majhen. O tem, zakaj ženske na svoji poklicni poti ne ostanejo v poklicih, povezanih z naravoslovjem, tehnologijo, inženirstvom in matematiko, s katerimi preprekami se soočajo, kakšne so neformalne ovire za napredovanje žensk, kakšno vlogo imajo družbeno pristranska pričakovanja in spolni stereotipi ter o tem, kaj lahko naredimo za podporo ženskam v znanosti, bodo spregovorile tokratne gostje oddaje prof. dr. Saša Novak, znanstvena svetnica na Odseku za nanostrukturne materiale na Inštitutu Jožef Stefan, svetovalka za komuniciranje znanosti, redna profesorica na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, prof. dr. Andreja Gomboc iz Centra za astrofiziko in kozmologijo, redna profesorica za astronomijo na Fakulteti za naravoslovje Univerze v Novi Gorici, in dr. Majda Pavlin, raziskovalka na Zavodu za gradbeništvo ter članica društva Mlada akademija.
Vesolje je polno vznemirljivih ugank; samo v naši galaksiji bi, na primer, utegnilo biti okoli 100 milijonov črnih lukenj. Problem je seveda v tem, da jih neposredno ne moremo videti. Izdaja jih predvsem vpliv, ki ga imajo na zvezde, ki so dovolj blizu, da se znajdejo v njihovem gravitacijskem objemu, iz katerega, kot vemo, ni moč pobegniti. A črne luknje še zdaleč niso edini fenomen v vesolju, katerega obstoj lahko zaznamo, izmerimo in izračunamo, ne da bi pri tem imeli kakšne zelo jasne predstave, za kaj pravzaprav gre. Nove in nove raziskave že desetletja potrjujejo, da je običajne snovi, iz katere smo ljudje in Zemlja in planeti pa sonce in vse druge zvezde v vseh stotinah milijard galaksij v vesolju … za pičlih 5 odstotkov. Kar je za nas običajno, je v vesolju tako rekoč izjema. Večino zavzemata t. i. temna snov in temna energija.
Neveljaven email naslov