Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Divjih odlagališč v Sloveniji še nismo izkoreninili. 15. septembra se bomo skupaj čistili v 150 državah sveta.
Kupov smeti pred svojim pragom si ne želi nihče. Prav tako na tak kup – ali pa na nasmetene poti – res ne želimo naleteti na izletu v naravo. Tudi zato se znamo Slovenci ob čistilnih akcijah odlično angažirati in zaradi uspešnih akcij iz preteklih let je divjih odlagališč pri nas vse manj. Prva akcija Ekologov brez meja Očistimo Slovenijo v enem dnevu je leta 2010 postregla s številnimi presežki. Rekordna udeležba 270.000 prostovoljcev in dobra organizacija sta omogočili, da je bila narava v samo enem dnevu odrešena več kot 20.000 ton nezakonito odvrženih komunalnih odpadkov.
Toda to žal ne pomeni, da je problem rešen in da ni več tistih, ki menijo, da je narava primeren kotiček za ostanke njihove stare kopalnice. Po ocenah društva Ekologi brez meja je neočiščenih divjih odlagališč v Sloveniji še vedno več kot deset tisoč. Veliko divjih odlagališč, ki so se nabirala skozi desetletja, ko ni bilo na voljo niti primerne infrastrukture za odlaganje in ravnanje z odpadki, je vendarle že bilo saniranih. Predsednica društva Ekologi brez meja Urša Zgojznik.
»Problem ostajajo gradbeni odpadki, delno tudi kosovni. Razlog za to sta predvsem slaba obveščenost ljudi in pomanjkljiv nadzor.«
V ceno različnih gradbenih in obrtniških storitev bi načeloma moralo biti vključeno tudi ravnanje z nastalimi odpadki, toda najpogosteje je pri naročilih odločilna čim nižja cena, pravilno ravnanje z odpadki pa neredko v tej ceni prepogosto ni zajeto.
Toda če morajo podjetja in samostojni podjetniki za odlaganje plačati, pa lahko posamezniki svoje kosovne in gradbene odpadke odlagajo brezplačno.
Ljudje smo pogosto precej bolj skrbni na območjih, ki imajo za nas posebno vrednost. To se zelo nazorno pokaže v trudu, s katerim – vsaj po večini – poskrbimo za svoje smeti, ko gremo denimo v gore. »Moto Smeti odnesi s seboj v dolino še vedno velja in se tudi vse bolj upošteva,« je glede količine smeti v slovenskih gorah zadovoljen dr. Matej Ogrin, predsednik društva za varstvo Alp Cipra Slovenija. Opozarja pa na drug problem.
»Posledica udobja in razkošja, ki ju danes pričakujemo v gorah, je tudi več odpadnih snovi. Predvsem je problematična raba vode. Večina slovenskih koč nima učinkovitega sistema za čiščenje odpadnih voda. Tudi tam, kjer čistilne naprave so, praviloma ne delujejo tako, kot bi morale.«
Tudi zato se številna gorska jezera, kot je denimo Dvojno jezero v Dolini Triglavskih jezer, spopadajo s pretiranim vnosom hranilnih snovi, razraščanjem alg in zmanjševanjem količine kisika v vodi. V toplih vremenskih razmerah lahko tako enega izmed biserov slovenske narave zavohamo veliko prej kot ga zagledamo. Obenem pa je tak problem veliko težje in dražje reševati.
Ker se danes vendarle vse bolj zavedamo, da voda odplak in smeti pač ne odnese stran, ampak jih samo prestavi, se bo tudi letošnja akcija Očistimo Slovenijo v pomembni meri osredotočila na odpadke ob vodotokih, da bi tako nekaj prispevali tudi k zmanjševanju neizmernih količin plastike, ki se nabira v svetovnih morjih in oceanih.
Količina smeti se na svetu in tudi v Sloveniji iz leta v leto strmo povečuje. Povprečen Slovenec oziroma Slovenka vsak dan proizvede 1,3 kilograma odpadkov ali skoraj pol tone na leto. Trendi na tem področju niso spodbudni. S koncem recesije se je začela poraba povsod po svetu in tudi pri nas zelo hitro povečevati, z njo pa tudi količina odpadkov. Kar ni presenetljivo, saj med izdelki močno prevladujejo tisti z izredno kratkim rokom uporabe. Brez globljih sprememb v načinih, kako načrtujemo izdelke in njihovo uporabo, nas utegne neskončno povečevanje količine smeti, ki gre danes še vedno tesno z roko v roki z rastjo gospodarstva, pokopati pod sabo. Samo čistilne akcije ne bodo zadoščale.
Slovenci smo sicer po količinah ločeno zbranih odpadkov v svetovnem vrhu. Toda ločevanje predstavlja le en korak. Veriga, ki mora delovati, če naj bo naša družba bolj ekološka, pa je precej daljša. Številne stvari so danes izdelane predvsem z mislijo na čim nižjo ceno in čim večje število kupcev oziroma uporabnikov, toda zato pogosto niti niso primerne za recikliranje ali pa je to ekonomsko in energijsko nesmotrno. Problem embalaže, ki ni primerna za recikliranje, je postal veliko očitnejši v zadnjem času, odkar je Kitajska postavila nove standarde in znatno zmanjšala svoj uvoz embalaže za predelavo.
Če se želimo izogniti temu, da problem le prestavimo iz nekega konca na drugega, bo treba na novo premisliti o celotni verigi. Evropska unija prav zato razvija koncept krožnega gospodarstva, v katerem imata osrednjo vlogo vnovična uporaba in kroženje snovi. Toda to zahteva prilagajanje proizvodnih procesov, saj morajo nastati odpadki, ki dejansko so kot surovina uporabni. Gre za zahteven proces, ki bo zahteval veliko premisleka, načrtovanja in navsezadnje tudi finančnih sredstev.
Premik k širšemu naslavljanju težav se pri letošnji akciji kaže skozi še en vidik. Letošnja bo namreč prva prava svetovna čistilna akcija. 15. septembra bomo tako skupaj čistili v 150 državah sveta. Razmere po svetu so seveda med seboj včasih le težko primerljive. Toda morda še bolj pomenljivo je spoznanje, da takšne čistilne akcije uspešno povezujejo ljudi, ki sicer morda ne bi nikoli sodelovali.
»Gre za res težko primerljiva okolja,« poudarja Jaka Kranjc. »Lani nas je denimo zelo razveselila novica, da zdaj ženske v Savdski Arabiji lahko vozijo avto, saj to neizmerno olajša iskanje divjih odlagališč in vso logistiko. Velike čistilne akcije marsikje uspešno potekajo kljub vojnim razmeram. Na primer v Afganistanu se je na dan čistilne akcije zgodil samomorilski napad, vendar jih to ni odvrnilo od čiščenja. Tudi v Libanonu denimo čistilne akcije povežejo pripadnike različnih veroizpovedi, ki sicer le stežka najdejo skupni jezik.«
Pozitivni učinki takšnih akcij tako niso merljivi samo v čistejšem okolju.
853 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Divjih odlagališč v Sloveniji še nismo izkoreninili. 15. septembra se bomo skupaj čistili v 150 državah sveta.
Kupov smeti pred svojim pragom si ne želi nihče. Prav tako na tak kup – ali pa na nasmetene poti – res ne želimo naleteti na izletu v naravo. Tudi zato se znamo Slovenci ob čistilnih akcijah odlično angažirati in zaradi uspešnih akcij iz preteklih let je divjih odlagališč pri nas vse manj. Prva akcija Ekologov brez meja Očistimo Slovenijo v enem dnevu je leta 2010 postregla s številnimi presežki. Rekordna udeležba 270.000 prostovoljcev in dobra organizacija sta omogočili, da je bila narava v samo enem dnevu odrešena več kot 20.000 ton nezakonito odvrženih komunalnih odpadkov.
Toda to žal ne pomeni, da je problem rešen in da ni več tistih, ki menijo, da je narava primeren kotiček za ostanke njihove stare kopalnice. Po ocenah društva Ekologi brez meja je neočiščenih divjih odlagališč v Sloveniji še vedno več kot deset tisoč. Veliko divjih odlagališč, ki so se nabirala skozi desetletja, ko ni bilo na voljo niti primerne infrastrukture za odlaganje in ravnanje z odpadki, je vendarle že bilo saniranih. Predsednica društva Ekologi brez meja Urša Zgojznik.
»Problem ostajajo gradbeni odpadki, delno tudi kosovni. Razlog za to sta predvsem slaba obveščenost ljudi in pomanjkljiv nadzor.«
V ceno različnih gradbenih in obrtniških storitev bi načeloma moralo biti vključeno tudi ravnanje z nastalimi odpadki, toda najpogosteje je pri naročilih odločilna čim nižja cena, pravilno ravnanje z odpadki pa neredko v tej ceni prepogosto ni zajeto.
Toda če morajo podjetja in samostojni podjetniki za odlaganje plačati, pa lahko posamezniki svoje kosovne in gradbene odpadke odlagajo brezplačno.
Ljudje smo pogosto precej bolj skrbni na območjih, ki imajo za nas posebno vrednost. To se zelo nazorno pokaže v trudu, s katerim – vsaj po večini – poskrbimo za svoje smeti, ko gremo denimo v gore. »Moto Smeti odnesi s seboj v dolino še vedno velja in se tudi vse bolj upošteva,« je glede količine smeti v slovenskih gorah zadovoljen dr. Matej Ogrin, predsednik društva za varstvo Alp Cipra Slovenija. Opozarja pa na drug problem.
»Posledica udobja in razkošja, ki ju danes pričakujemo v gorah, je tudi več odpadnih snovi. Predvsem je problematična raba vode. Večina slovenskih koč nima učinkovitega sistema za čiščenje odpadnih voda. Tudi tam, kjer čistilne naprave so, praviloma ne delujejo tako, kot bi morale.«
Tudi zato se številna gorska jezera, kot je denimo Dvojno jezero v Dolini Triglavskih jezer, spopadajo s pretiranim vnosom hranilnih snovi, razraščanjem alg in zmanjševanjem količine kisika v vodi. V toplih vremenskih razmerah lahko tako enega izmed biserov slovenske narave zavohamo veliko prej kot ga zagledamo. Obenem pa je tak problem veliko težje in dražje reševati.
Ker se danes vendarle vse bolj zavedamo, da voda odplak in smeti pač ne odnese stran, ampak jih samo prestavi, se bo tudi letošnja akcija Očistimo Slovenijo v pomembni meri osredotočila na odpadke ob vodotokih, da bi tako nekaj prispevali tudi k zmanjševanju neizmernih količin plastike, ki se nabira v svetovnih morjih in oceanih.
Količina smeti se na svetu in tudi v Sloveniji iz leta v leto strmo povečuje. Povprečen Slovenec oziroma Slovenka vsak dan proizvede 1,3 kilograma odpadkov ali skoraj pol tone na leto. Trendi na tem področju niso spodbudni. S koncem recesije se je začela poraba povsod po svetu in tudi pri nas zelo hitro povečevati, z njo pa tudi količina odpadkov. Kar ni presenetljivo, saj med izdelki močno prevladujejo tisti z izredno kratkim rokom uporabe. Brez globljih sprememb v načinih, kako načrtujemo izdelke in njihovo uporabo, nas utegne neskončno povečevanje količine smeti, ki gre danes še vedno tesno z roko v roki z rastjo gospodarstva, pokopati pod sabo. Samo čistilne akcije ne bodo zadoščale.
Slovenci smo sicer po količinah ločeno zbranih odpadkov v svetovnem vrhu. Toda ločevanje predstavlja le en korak. Veriga, ki mora delovati, če naj bo naša družba bolj ekološka, pa je precej daljša. Številne stvari so danes izdelane predvsem z mislijo na čim nižjo ceno in čim večje število kupcev oziroma uporabnikov, toda zato pogosto niti niso primerne za recikliranje ali pa je to ekonomsko in energijsko nesmotrno. Problem embalaže, ki ni primerna za recikliranje, je postal veliko očitnejši v zadnjem času, odkar je Kitajska postavila nove standarde in znatno zmanjšala svoj uvoz embalaže za predelavo.
Če se želimo izogniti temu, da problem le prestavimo iz nekega konca na drugega, bo treba na novo premisliti o celotni verigi. Evropska unija prav zato razvija koncept krožnega gospodarstva, v katerem imata osrednjo vlogo vnovična uporaba in kroženje snovi. Toda to zahteva prilagajanje proizvodnih procesov, saj morajo nastati odpadki, ki dejansko so kot surovina uporabni. Gre za zahteven proces, ki bo zahteval veliko premisleka, načrtovanja in navsezadnje tudi finančnih sredstev.
Premik k širšemu naslavljanju težav se pri letošnji akciji kaže skozi še en vidik. Letošnja bo namreč prva prava svetovna čistilna akcija. 15. septembra bomo tako skupaj čistili v 150 državah sveta. Razmere po svetu so seveda med seboj včasih le težko primerljive. Toda morda še bolj pomenljivo je spoznanje, da takšne čistilne akcije uspešno povezujejo ljudi, ki sicer morda ne bi nikoli sodelovali.
»Gre za res težko primerljiva okolja,« poudarja Jaka Kranjc. »Lani nas je denimo zelo razveselila novica, da zdaj ženske v Savdski Arabiji lahko vozijo avto, saj to neizmerno olajša iskanje divjih odlagališč in vso logistiko. Velike čistilne akcije marsikje uspešno potekajo kljub vojnim razmeram. Na primer v Afganistanu se je na dan čistilne akcije zgodil samomorilski napad, vendar jih to ni odvrnilo od čiščenja. Tudi v Libanonu denimo čistilne akcije povežejo pripadnike različnih veroizpovedi, ki sicer le stežka najdejo skupni jezik.«
Pozitivni učinki takšnih akcij tako niso merljivi samo v čistejšem okolju.
Viralni trend na družabnih omrežjih, t.i. »stay at home girlfriends«, kar pomeni punce, partnerke, povečini mlade ženske, ki ostajajo doma, gospodinjijo in so finančno odvisne od partnerja, ti viralni videi imajo več deset, celo sto milijonske oglede. Medtem pa narašča tudi odstotek žena in mater, ki ostajajo doma, brez službe, gospodinjijo in skrbijo za otroke. Sploh v ZDA, kar 24 odstotkov ameriških mater je doma, lansko leto jih je bilo 15 odstotkov. Tudi v Veliki Britaniji je trenutno doma skoraj milijon in pol staršev, od tega velika večina žensk. Kaj se dogaja v družbi, da ženske ostajajo doma, se na nek način vračajo v vloge gospodinj iz 50-ih let prejšnjega stoletja? Na to kompleksno temo smo iskali odgovore, razloge v Intelekti z gostjami. Avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič je gostila dr. Veroniko Tašner, izredno profesorico za področje sociologije edukacije na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, Tanjo Buda, doktorsko študentko socialnega dela na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani in Tonjo Jerele, mlado raziskovalko in zaupno osebo na Fakulteti za družbene vede ter podpredsednico Ženskega lobija Slovenije.
Kritike, da na področju uporabe konoplje v Sloveniji že leta in desetletja zaostajamo za drugimi državami, so vedno glasnejše. Nekatere so upravičene, druge ne
Učinek podnebnih sprememb v obliki ekstremnih vremenskih katastrof smo to poletje zelo nazorno občutili in skoraj povsod po svetu njihova frekvenca, naj gre za poplave, orkane, suše, požare ali vročinske rekorde naglo narašča. A zelo verjetno je, da smo šele pri uvodnih dejanjih mnogo bolj brutalne podnebne predstave v bližnji prihodnosti. Pomemben del odgovorov, zakaj je temu tako, se skriva v oceanih. Ti so v preteklosti absorbirali večji del presežne toplote in znaten del naših izpustov ogljikovega dioksida in se pri tem tudi občutno segreli. S tem in ob vse hitrejšem taljenju ledu na polih pa se spreminja tudi njihova dinamika; z daljnosežni posledicami za ves svet. V današnji Intelekti se bomo posvetili nekaterim vidikom kompleksnega dogajanja v svetovnih morjih in oceanih. Na naše kraje najbolj neposredno vplivata vse toplejša severni Atlantik in Sredozemsko morje. Še hitreje in po aktualnih opozorilih znanstvenikov s še bolj alarmantnimi posledicami za svet se segreva Južni ocean, ki obdaja Antarktiko in vse hitreje načenja tamkajšnji ledeni oklep. Za piko na i pa je - po sedmih letih - znova sezona močnega El Nina, cikličnega pojava v Tihem oceanu, ki značilno požene temperaturne trende navzgor ter temeljito preobrne in zaostri vremenske vzorce marsikod po svetu.
Ko je Kitajska konec lanskega leta po večletnem strogem zapiranju gospodarstva zaradi epidemije koronavirusa spremenila svojo politiko in državo ponovno odprla, so ekonomisti po vsem svetu pričakovali visok skok ekonomske rasti drugega največjega svetovnega gospodarstva. In vendar iz Pekinga prihajajo manj spodbudne novice: hude težave kitajskih nepremičninskih gigantov in gradbenega sektorja, upad izvoza, skromna domača poraba, manj zanimanja tujih investitorjev, grozeča deflacija in velika brezposelnost mladih. Kaj se torej dogaja z gospodarstvom azijske velesile, ki že zaradi svoje velikosti neobhodno vpliva tudi na celotno svetovno ekonomsko sliko? Gre za resne gospodarske težave ali pa so ocene Zahoda, ki je Kitajski že večkrat napovedoval skorajšnji kolaps, tudi tokrat pretirane? Kateri so ekonomski, družbeni in geopolitični vzroki za upočasnjevanje gospodarstva države, ki je dolga desetletja rastlo z vrtoglavo hitrostjo? Ter kaj vse to pomeni za kitajsko družbeno-politično stabilnost ter nenazadnje tudi legitimnost kitajske komunistične partije?
Evropska unija je z novo zakonodajo o digitalnih storitvah določila nova pravila za 19 zelo velikih spletnih platform. Te bodo morale omejiti ciljano oglaševanje, zbiranje in hranjenje podatkov, uporabnice in uporabnike pa ščititi pred dezinformacijami, nezakonitimi vsebinami in drugimi družbenimi tveganji. Podjetjem nova pravila nalagajo tudi oceno sistemskih tveganj njihovih izdelkov, večjo transparentnost glede podatkov in algoritmov, zakonodaja pa še posebej ščiti najbolj ranljive in prepoveduje ciljano oglaševanje mladoletnicam in mladoletnikom. Od velikih platform zahteva večjo transparentnost glede podatkov in algoritmov, uporabnice in uporabniki facebooka in instagrama denimo, se bodo lahko odločali o tem, čigave objave bodo videli in v kakšnem vrstnem redu – izbrali bodo lahko kronološko časovnico in vidnost objav tistih ljudi in profilov, ki jim dejansko sledijo.
Odstranjevanje posledic katastrofalnih poplav, ki so Slovenijo zajele v začetku avgusta še vedno poteka. Ob tem so seveda v ospredju predvsem skrb za življenja in varnost ljudi, vzpostavitev osnovne infrastrukture in zagotovitev primernih bivalnih prostorov za prizadete ter čim hitrejša vzpostavitev družbenih mehanizmov in sistemov na prizadetih območjih. A kmalu bo prišel tudi čas za razmislek, kako se bomo morali v prihodnje odločati o umeščanju objektov in naselij v prostor, torej kje in kako graditi, kakšne oblike bivanja spodbujati ter predvsem bolj zaupati stroki in jo tudi upoštevati. Najhujša naravna nesreča v Sloveniji je zato priložnost, da prevrednotimo nekatere stereotipe in se bolje pripravimo na prihodnost. V tokratni Intelekti se Miha Žorž pogovarja z arhitektoma Milošem Koscem in Matevžem Grando.
Kako se skozi prizmo idej in konceptov, ki jih danes razvija teologija, kaže svet 21. stoletja – od podnebnih sprememb prek razmaha umetne inteligence do vojne v Ukrajini?
Pri nas so razvili najnatančnejšo metodo za določanje starosti papirja Kako stara je knjiga, ki jo držimo v roki? Običajno lahko pogledamo letnico natisa. A če je knjiga starejša in letnice ni, lahko določanje starosti postane precej bolj negotovo početje. V knjižnicah je na tisoče knjig, katerih starost še vedno ni znana, ocene pa so lahko napačne tudi za desetletje ali več. Tu so tudi denimo številne slike in dokumenti, za katere se ne ve, ali so pristni ali morda ponarejeni, kar ima seveda znaten vpliv na njihovo ceno. A vendar v samem papirju se skrivajo zelo jasni indici, kdaj je papir nastal, le da jih ni preprosto razbrati. Zdaj pa so znanstveniki pri nas razvili do zdaj najnatančnejšo metodo določanja starosti papirja, ki starost določi na dve leti natančno. S tem so se odprle številne nove možnosti ne samo pri datiranju knjig, ampak tudi pri določanju pristnosti dokumentov, pri forenzičnih raziskavah in na številnih drugih področjih. Za tem uspehom pa se skriva tudi zanimiva zgodba o papirju in njegovih spremembah skozi čas.
Vplivneži z objavami na Instagramu, Utubu, Tik -Toku so bili sprva nekakšni seli, orodja za komercialna sporočila s katerimi so nam poskušali prodati izdelke. Ko se je v to vmešala še kulturna in politična industrija, so stvari postale bolj kompleksne. Vplivneži svojim sledilcem ne prodajajo le izdelkov, temveč tudi način življenja in ideje. Industrija vplivništva se razteza od globalnih zvezd kot so družina Kardashian, pa vse do mikro vplivnežev, ki imajo bolj nišne interese. Kaj jim je skupnega, kakšna je industrija vplivništva danes ali še drugače, s populističnim naslovom - med Elonom Muskom in golozadnjičnimi ter golotorznimi instagram ponudniki super potentnih napitkov - kdo so pravi vplivneži in na kaj zares vplivajo? Za debato, odgovore, pa tudi nove razmisleke o tej kompleksni temi, ki je zaobjela resničnost že skorajda slehernega uporabnika svetovnega spleta je avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič v studio 1. programa Radia Slovenija povabila gosta: Valentino Smej Novak, založnico in kolumnistko ter dr. Dana Podjeda, antropologa z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU.
V naslednjih minutah bomo spregovorile o raziskavi, ki je pod drobnogled vzela položaj žensk na slovenskem podeželju. Dejstvo je, da na podeželju živi kar polovica slovenskega prebivalstva. Zaradi stanovanjske krize se vedno več mladih oseb odloča za selitev iz mest v predmestna naselja, manjše kraje in vasi. Kaj vse pa prinaša življenje na podeželju, za katerega pregovorno veljajo bolj tradicionalne družbene vrednote? Kakšna so kolektivna pričakovanja in norme ruralnih skupnosti? Kdo ima na podeželju glavno besedo? Kdo odloča o pomembnih stvareh in kdo skrbi za dom ter gospodinji? Kako živijo ženske na podeželju? Imajo enake možnosti kot moški? V kakšnih partnerstvih živijo? Kako usklajujejo poklicno in zasebno življenje? Koliko prostega časa imajo? V kolikšnem deležu so lastnice nepremičnin in zemljišč? Kakšen je njihov ekonomski položaj? Socialna varnost? In kako slednje vpliva na pojavnost nasilja nad njimi? O vsem tem v tokratni oddaji Intelekta, ki jo je pripravila Tita Mayer.
Prvo vprašanje: Ali ima otrok lahko tri starše – gene treh staršev? In drugo vprašanje: Ali zarodek lahko nastane brez ženske in moške spolne celice – torej brez jajčeca in brez spermija?
Bodo čez nekaj let učenci imeli ešolsko torbo in bodo brali le z zaslonov? Bodo v vrtcu digitalni kotički? Bodo učenci dobili še en obvezni predmet? Kakšno digitalizacijo, ki jo obljublja reforma šolstva, sploh zagovarja ministrstvo za vzgojo in izobraževanje? Pomislekov in odprtih vprašanj je veliko, saj strokovnjaki opozarjajo na negativne učinke pretirane uporabe zaslonov, na razlike med branjem z zaslonov in s papirja ter na vplivanje tehnologije na avtonomijo učiteljev. Kako v šole in v učni proces torej uvajati moderno tehnologijo, kako zvišati digitalne kompetence učiteljev in digitalno pismenost mladih ter na kaj pri procesu digitalizacije ne smemo pozabiti? To so vprašanja, ki si jih zastavljamo v tokratni Intelekti.
Kako se bo živelo v našem drugem največjem mestu, če bodo zaradi krpanja luknje v občinskem proračunu tamkajšnji socialni, kulturni, športni in mladinski programi ostali brez ključnih sredstev? Pa tudi: zakaj se zdi v Sloveniji vselej najlažje varčevati prav pri sociali in kulturi?
Ob 300. obletnici rojstva velikega škotskega razsvetljenskega misleca, očeta sodobne ekonomije in moralnega filozofa se sprašujemo, ali je bil Smith res zagovornik neusmiljene logike prostih trgov, za kakršnega so ga razglasili kasnejši privrženci deregulacije in umika države iz gospodarstva?
Tehnološki preskok, ki ga predstavljajo veliki jezikovni modeli, kot je ChatGPT, in druge oblike generativne umetne inteligence, bo imel daljnosežne in izjemno globoke učinke na celotno družbo. Glede tega se strokovnjaki strinjajo. Kakšni konkretno ti učinki bodo, je mnogo manj jasno. Nedvomno se bo cela paleta t. i. intelektualnih poklicev temeljito spremenila, veliko jih bo tudi izginilo. Zagotovo so se povečale tudi možnosti za manipulacijo in zlorabe, pa tudi za nadaljnjo fragmentacijo družbe in razslojevanje. Pričakujemo pa lahko tudi učinke, ki se jih v naprej ne da napovedovati.
V teh dneh so javnost vznemirila pričevanja o nasilju nad uporabniki v Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana. Interni strokovni nadzori niso ugotovili nepravilnosti, na Ministrstvu za zdravje pa so se odzvali zgolj s pisnimi pojasnili, da obsojajo vsakršno obliko nasilja v zdravstvenih ustanovah. Primer so predali Uradu za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, ki naj bi v tem trenutku pripravljal gradivo za odločanje o uvedbi sistemskega nadzora, ki bo presojal tako organizacijski kot tudi strokovni del delovanja Psihiatrične klinike. A ob tem se postavlja vprašanje, ali ne bi veljalo razmisliti o koreniti spremembi institucionaliziranega psihiatričnega zdravljenja in namesto oblike, ki je v veljavi pri nas, uvesti sodobne pristope, ki jih izvajajo ponekod v tujini. V tokratni Intelekti bomo poiskali odgovore na probleme v slovenski psihiatriji, ki so se tako dramatično razgalili ob zadnjih medijskih poročanjih. Gostje: - prof.dr.Darja Zaviršek, Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani - izr.prof.dr. Vito Flaker, Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani - Tone Vrhovnik Straka, predsednik društva Poglej! - Andraž Rožman, novinar in pisatelj
Medtem ko številni na današnji levici dela klasične literature »popravljajo« skladno s svojimi ideološkimi senzibilnostmi, pa mnogi na desnici knjige, ki jih motijo, kratko malo mečejo iz knjižnic
Ob zadnje čase medijsko najodmevnejših primerih nasilja med in nad mladimi, v Celju in Beogradu, sej je razprlo tudi prostrano polje mnenj, interpretacij, trditev, predvsem pa iskanja in kazanja s prstom na glavnega krivca za takšna ravnanja. Številni odzivi, predvsem na družabnih omrežjih, tudi srbskih, hrvaških, so bili precej ekstremni, predvsem pa povedni. Ampak v kakšnem smislu povedni? Kaj so zgodbe za zgodbami odraslih, ko rečejo »kakšna je ta mladina, mi nismo bili taki« in hkrati »starši so krivi«. Ker še vedno velja tista pregovorna modrost, da se najbolj vzgaja z zgledom, v kakšnem mikro- in makrosvetu vrednot in dejanj torej živimo odrasli danes? Pogovorimo se tokrat o vzgoji odraslih. Avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič je v Intelekti gostila: Ivano Gradišnik – ustanoviteljico in vodjo Familylaba Slovenija, organizacije za svetovanje in podporo staršem in strokovnim delavcem, ki delajo z otroki in družinami, Ajdo Erjavec – šolsko psihologinjo in pedagoginjo, predsednico nove Sekcije za vzgojo v skupnosti v okviru Socialne zbornice, Klemna Laha – učitelja na Filozofski fakulteti v Ljubljani in na waldorfski gimnaziji ter člana Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje.
S sogovorniki o vprašanjih povezanih s pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja: filozofinja in sociologinja Renata Salecl, zdravnik Peter Golob, zgodovinar in etnolog Andrej Pleterski ter zdravnica Marija Petek Šter
Ko se je pred 78 leti v Evropi končala druga svetovna vojna, so se voditelji držav zmagovalk še predobro zavedali, da prenehanje spopadov ne prinaša nujno trajnega miru. Ni torej presenetljivo, da so se že med samo vojno začeli pogovarjati o tem, kako vzpostaviti nov mednarodni red, ki bi preprečil nadaljnje svetovne spopade. Prav v tem kontekstu je bila ustanovljena Organizacija združenih narodov, o kateri bomo govorili ob današnjem Dnevu zmage. Kakšna je sploh bila izhodiščna ideja Združenih narodov in kako je zaživela v resničnosti? Kako je na delovanje organizacije vplival spreminjajoči se geopolitični kontekst, od začetkov hladne vojne pa do današnjega, vse bolj multipolarnega sveta? In nenazadnje, kako se nam Združeni narodi skozi vse te premene kažejo: gre za organizacijo, ki kljub vsem svojim omejitvam vendarle predstavlja neke vrste »upanje človeštva«, ali pa se je ta do danes izkazala za povsem nepomemben »debatni klub«? To je nekaj vprašanj, s katerimi se bomo ukvarjali v tokratni Intelekti, ko pred mikrofonom gostimo zgodovinarko dr. Kornelijo Ajlec z ljubljanske Filozofske fakultete, dr. mednarodnih odnosov Matejo Peter s škotske univerze St. Andrews in profesorico mednarodnega prava na ljubljanski pravni fakulteti dr. Vasilko Sancin. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: Pixabay
Neveljaven email naslov