Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Cast Moj RTV Televizija MMC Radio Kazalo

Jezikovni pogovori

670 epizod

Jezikovni pogovori

670 epizod


Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.

24.01.2023

Tolmačenje na sodišču za vojne zločine

Tolmačenje na Mednarodnem kazenskem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu velja za eno izmed najzahtevnejših ne le jezikovno, ampak tudi psihološko. Priče so opisovale okrutna dejanja, obtoženci so žalili sodišče, eden izmed njih pa je pred sodniki storil celo samomor. Uporabljali so različna bosanska narečja in turcizme, zato se je včasih zgodilo, da noben tolmač ni poznal pravega pomena besede. O intenzivni izkušnji tolmačenja v Haagu smo se pogovarjali z Milojko Popović, ki ji je Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije ob letošnji petdesetletnici podelilo častno članstvo. V pogovoru nam je predstavila tudi sodelovanje na škotskem sodišču na Nizozemskem, ki se je ukvarjalo z zadevo Lockerbie. V strmoglavljenju potniškega letala v tej škotski vasi je leta 1988 umrlo vseh 259 oseb v letalu in 11 vaščanov. Za vzrok nesreče so sumili, da je na letalu eksplodirala bomba (foto: Reuters).


16.01.2023

Tolmačili smo v omarah, organizatorji pa so komaj vedeli za nas

Milojka Popović se je pred petimi desetletji odločila za poklic konferenčnega tolmača, ko tega poklica v Sloveniji še ni bilo. V Socialistični zvezi delovnega ljudstva je bilo definiranih veliko poklicev, tudi čarovniki so našli svoje mesto v njem, vendar konferenčnih tolmačev takrat niso poznali. Ta poklic je bilo treba šele uveljaviti in postaviti temelje za izobraževanje. Pri vsem tem je sodelovala Milojka Popović, zato ji je Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije ob letošnji petdesetletnici podelilo častno članstvo. V pogovoru je opisala začetke konferenčnega tolmačenja pri nas in anekdote iz obdobja, ko so tolmačili v omarah, organizatorji konferenc pa so skoraj pozabili, da so tudi tolmači ljudje, ki ne morejo delati od jutra do večera.


10.01.2023

Fenomen jezuitskega gledališča v Ljubljani

Jezuitsko gledališče v Ljubljani velja za prvo pravo kontinuirano gledališče na Slovenskem. Delovalo je 170 let in postavljalo temelje za razvoj splošne kulture. Čeprav so bile predstave po večini v latinščini, pa so v njih našli mesto tudi ljudski jeziki. Za občinstvo, ki je bilo nevešče latinščine, so pripravili povzetke in uporabili še druga izrazna sredstva. O tem, kako so jezuiti jezikovno približali latinske predstave širšemu občinstvu, v pogovoru z dr. Moniko Deželak Trojar z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU.


03.01.2023

V Rusiji beseda leta 22 specialna vojaška operacija, na Poljskem pa beseda vojna

Medtem ko še poteka glasovanje za slovensko besedo leta, so ponekod drugje že izbrali besedo, ki je najbolj zaznamovala preteklo leto. Ravno danes so na Poljskem za besedo leta razglasili besedo vojna. Ta beseda zaradi zanikanja vojne v Ukrajini seveda ne bi mogla biti ruska beseda leta, je pa vsekakor nekoliko presenetljivo, da so v Rusiji razglasili za besedo leta, oziroma besedno zvezo leta, specialno vojaško operacijo, kar kaže tudi na to, kako zelo občutijo Rusi posledice vojne. O razlogih za izbor drugih besed leta in finalistkah za slovensko besedo leta v pogovoru z vodjo komisije dr. Simono Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Svoj glas lahko do 20. januarja oddate na spletni strani akcije za eno izmed 11 finalistk: bot, draginja, energent, femicid, gasilec, predator, predsednica, povzemalnik, supervolilno leto, svoboda, vojna (foto: Pixabay).


27.12.2022

Dileme in prednosti strojnega prevajanja

Na področju jezikovnih tehnologij je med najbolj izpostavljenimi strojno prevajanje. Multinacionalke, kot sta Facebook ali Google, vlagajo velika finančna sredstva v njihov razvoj, zato postajajo prevajalniki vedno bolj zanesljivi, vendar še vedno ne morejo nadomestiti človeka ali delovati brez njegovega nadzora. S strojnimi prevajalniki naj bi se celo povečalo delo za prevajalce, saj lahko pomenijo vstopno točko mednarodnih podjetij na lokalne trge. Vendar se ob njihovi uporabi odpirajo tudi dileme, ker lahko agencije nižajo cene prevodov, prevajalci pa lahko imajo z obvezno rabo strojnih prevajalnikov celo več dela. Na to so nedavno opozorili na konferenci Prihodnost prevajanja – je strojno prevajanje res edina pot, ki sta jo organizirala Generalni direktorat za prevajanje pri Evropski komisiji in Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev. Na njej je sodeloval tudi naš gost Andraž Repar, prevajalec, soustanovitelj prevajalskega podjetja Aikwit in sodelavec projekta Razvoj slovenščine v digitalnem okolju.


19.12.2022

Slovenščina na dlani – med računalniškimi igricami in delovnimi zvezki

Kako povezati učbenike in delovne zvezke slovenščine z elektronskim okoljem, ki spominja na računalniške igrice? Tega izziva so se lotili ustvarjalci projekta Slovenščina na dlani, da bi ustvarili privlačno interaktivno elektronsko okolje za učenje slovenščine, namenjeno šolarjem zadnje triade in dijakom srednjih šol. Kaj so razvili in kakšne načrte imajo v prihodnje, boste izvedeli v pogovoru z izr. prof. dr. Natalijo Ulčnik (vodjo projekta) in izr. prof. dr. Miro Krajnc Ivič (koordinatorico besedilnega sklopa), obe s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, ter asist. Špelo Antloga (koordinatorico pravopisnega in slovničnega sklopa) s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.


13.12.2022

Prekmurščina, kinč predragi

Prekmurščina je za Prekmurce kinč oziroma zaklad. To kažejo tudi s pobudami, s katerimi jim je uspelo vpisati prekmurščino na seznam nesnovne kulturne dediščine, uvesti prekmurščino kot interesno dejavnost na osnovne šole in objaviti knjigo Prekmurščina, kinč predragi – živa prekmurska kulturna dediščina v zvoku in pisavi. S to nedavno izdano knjigo bomo osvetlili kinč prekmurskega guča oziroma govora.


06.12.2022

Ddr. Nataša Golob o edinstvenosti desetih besed iz Heiligenkreuškega rokopisa

Letos poleti smo poročali o odkritju zapisa zgodnjega slovenskega jezika. V avstrijskem samostanu Heiligenkreuz v Dunajskem gozdu so odkrili zapis desetih števnikov v zgodnji obliki slovenščine iz 12. stoletja. Teh deset besed velja za najstarejši pomembnejši zapis slovenščine po Brižinskih spomenikih. Po jezikoslovni analizi v eni izmed preteklih oddaj, ko smo gostili dr. Mateja Šeklija, smo k pogovoru povabili umetnostno zgodovinarko ddr. Natašo Golob, osrednjo poznavalko na slovensko ozemlje vezane rokopisne dediščine. V oddaji je predstavila čas nastanka rokopisa iz samostana Heiligenkreuz in edinstvenost desetih besed, ki jih ta vsebuje.


29.11.2022

Poklic šepetalke v gledališču

V današnji oddaji se posvečamo nenavadnemu, a izjemno zanimivemu poklicu šepetalca v gledališču. Šepetalec gledališkim igralcem prišepetava besedilo za lažje izvajanje gledališke predstave. Gaja Pöschl, šepetalka v SNG Drama Ljubljana, zase pravi, da diha in živi z gledališkim odrom. Varno skrita v luknjici za zaveso spremlja igralke in igralce na njihovih odrskih popotovanjih. Kaj pravzaprav zajema poklic šepetalke v gledališču? Kako postaneš šepetalec, katere spretnosti moraš obvladati? O vsem tem bo tekla beseda v tokratnih Jezikovnih pogovorih.


22.11.2022

Zakaj obstajajo davčna nebesa?

Kdo pride v davčna nebesa? Kdo pade v davčno luknjo? Kdo se je zavrtel na davčnem vrtiljaku? Ali se davek utaji ali zataji? Na ta vprašanja odgovarja Mateja Jemec Tomazin, urednica Davčnega terminološkega slovarja. Čeprav davki delujejo precej resno in dolgočasno, so lahko drugačni, ko se nanje ozremo z jezikovnega vidika. Jezikovna ustvarjalnost je tudi na tem področju iznašla besede, ki so zanimive, se jim lahko čudimo, so smešne in imajo v ozadju zgodbo.


15.11.2022

Navduševanje nad znakovnim jezikom

Slovenski znakovni jezik postaja vse bolj priljubljen. Tečaje znakovnega jezika izvajajo celo v vrtcih, kjer vzgojiteljice ugotavljajo, da se otroci ob pomoči kretenj lažje umirijo, otroci pa so navdušeni pri izbiri kretnje, ki jih označuje. Med znakovnimi jeziki po svetu pa je med najpriljubljenejšimi ameriški znakovni jezik. V Združenih državah naj bi bil celo drugi po priljubljenosti, takoj za španščino. Med posamezniki, ki je v zadnjih letih veliko prispeval k priljubljenosti slovenskega znakovnega jezika, je Matjaž Juhart, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. K pogovoru smo ga povabili ob dnevu slovenskega znakovnega jezika, ko mu je predsednik republike Borut Pahor podelil priznanje jabolko navdiha.


08.11.2022

Spletne zmenkarije

Kako se dogovoriti za zmenek, je odvisno od več dejavnikov. Na spletu ima veliko vlogo jezikovno izražanje, saj je ob sliki to osrednji vir nagovarjanja morebitnih partnerjev. Kakšne so jezikovne izbire mlajših generacij na zmenkarskih portalih? Gost je Jan Černetič, ki je v magistrski nalogi raziskal zmenkarski portal Tinder.


01.11.2022

Peter Pavel Vergerij, nenavadni podpornik izdajanja prvih slovenskih knjig

Za izdajanje prvih slovenskih knjig je med zaslužnejšimi Peter Pavel Vergerij. Vprašanje je, ali bi Primož Trubar brez njegovega prepričevanja nadaljeval prevajalsko delo. Trubar celo piše, da je Vergerij takoj za Bogom med najzaslužnejšimi za njegovo prevajanje Svetega pisma. Vpliv te nenavadne osebnosti na začetke oblikovanja slovenskega knjižnega jezika je osvetlil dr. Gregor Pobežin, predstojnik Inštituta za kulturno zgodovino na ZRC SAZU, ki je prevedel knjigo Dopisi papeškega tajnika – protipapeškega pamfleta Petra Pavla Vergerija (ponovitev).


25.10.2022

Zaton francoskega lektorja

Čeprav Francija namenja milijarde za promocijo jezika in kulture po svetu, je poklic lektorja francoskega jezika v zatonu. Pogoji dela so za lektorje v Franciji slabši kot v Sloveniji. Nenavadno je tudi, da je zadnji uveljavljeni pravopis francoskega jezika iz leta 1835. O sodobnem lektoriranju francoskega jezika, ki se s slovenskega vidika zdi zelo kaotično, v pogovoru z Urhom Ferležem, ki je svoje ugotovitve predstavil na nedavnem kongresu Lektorskega društva Slovenije.


18.10.2022

Slovaropisje včeraj, danes jutri

Kako potekajo slovaropisne raziskave, kako hitro se jezik spreminja, kako sploh nastane definicija pomena, koliko na to vplivajo družbene, pravne in druge spremembe ali na primer pričakovanja po družbeni korektnosti, kako slovaropisci lovijo ravnotežje med raznovrstno rabo ... o teh in drugih vprašanjih razmišlja Mija Michelizza, znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU in vodja Sekcije za leksiko pri Zvezi društev Slavistično društvo Slovenije.


11.10.2022

Tolmun – beseda, ki je navdušila Hartingerja za slovenščino

Ludwig Hartinger ima neverjeten občutek za jezik, še posebej za slovenščino. Neverjetno je bilo tudi njegovo srečanje s slovensko besedo. Samo en Kosovelov verz »razpokan bodeš hrepenel« in beseda »tolmun«, sta bila dovolj, da ga je slovenščina potegnila v neslutene globine. Hartinger pravi, da pesniške navdihe lažje izrazi v slovenščini, kot v svojem maternem avstrijskem jeziku. Podobno pravi tudi za prapodobe, ki jih lažje uzre v slovenščini. Društvo slovenskih književnih prevajalcev mu je podelilo Lavrinovo diplomo za kakovosten opus prevodov slovenskega leposlovja, humanistike in družboslovja v tuje jezike in za pomemben prispevek k uveljavljanju slovenske književnosti v tujini. Pogovor o njegovem odnosu do slovenskega jezika je bila posebna izkušnja, saj nihče ne govori o slovenščini tako kot Hartinger.


04.10.2022

Preko 1000 naselij v Sloveniji nosi sporno ime

V Sloveniji je kar petina imen naselij spornih v jezikovnem, zemljepisnem in pravnoformalnem pogledu. Najspornejša imena naselij so tista, s katerimi je poimenovanih več naselij, med njimi je v ospredju ime Pristava, po kateri je poimenovanih 8 naselij, sicer pa imamo v Sloveniji kar tisoč naselij s podvojenimi imeni, ki si jih delijo z drugimi naselji ali geografskimi danostmi. Gost: dr. Matjaž Geršič z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, soavtor knjige Sporna imena naselij v Sloveniji.


27.09.2022

K-pop je vse pogosteje poglavitni razlog za študij korejščine

Zanimanje za korejsko kulturo in jezik se povečuje; zanimivo, da tudi med osnovnošolci. Med osrednjimi razlogi je vpliv korejske popkulture oziroma k-popa. Gostja oddaje je Saška Rovšnik z Inštituta Kralj Sejong, korejskega jezikovnega kulturnega centra v Ljubljani, ki se je navdušila nad korejsko kulturo in jezikom ravno zaradi k-popa. V oddaji smo osvetlili tudi lastnosti tega jezika in kulture. Ena zanimivih lastnosti korejščine je, da Korejci ne uporabljajo izraza »moj/moje«, ampak samo »uri« – »naše« (ponovitev). Foto: Reuters.


20.09.2022

Grazioli je prebledel pred Ramovšem

Fran je stopil iz prestrašene skupine profesorjev pred Graziolija, mu vrgel rokavico in rekel: Vemo, da ste zastopnik Italije. Če boste zaprli univerzo, bo to kulturni zločin nad malim narodom. Zgodovina vam tega ne bo oprostila. Grazioli je prebledel in razpustil avdienco, je povedal Klemen Ramovš, vnuk Frana Ramovša. Na Ramovšev dan smo širše osvetlili življenje in delo enega najpomembnejših slovenskih jezikoslovcev, ki je bil velik po dejanjih tudi zunaj svojega strokovnega področja. Bil je izjemen organizator, ustanovil je inštitut, ki danes nosi njegovo ime, zasluge pa mu gredo še za ustanovitev SAZU. Njegovo življenje in delo sta osvetlila vnuk Klemen Ramovš in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Kozma Ahačič.


13.09.2022

Prvi stik otroka s tujim (dodatnim) jezikom

Znanje tujih jezikov je bilo od nekdaj cenjeno. V današnjem vse bolj globaliziranem svetu se tudi starši zavedajo, da je za prihodnost njihovih otrok pomembno, da znajo čim več jezikov. Še posebno ker prihajamo iz majhne države, vemo, da je za naše otroke znanje tujih jezikov ključ do tega, da bodo nekoč lahko uspešno zakorakali v svet. Kako poskrbeti za dober, uspešen prvi stik otroka s tujim jezikom? O tem bo spregovorila doktorica Karmen Pižorn, redna profesorica za angleščino v izobraževanju in prodekanica za dodiplomski in magistrski študij ter mednarodno sodelovanje na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.


Stran 1 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov