Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
46 epizod
46 epizod
Jutro na Prvem
Kadar sneži in veter raznaša ta sneg, govorimo o snežnem metežu. Vejavica pa se dogaja brez istočasnega sneženja. Tako je bilo denimo ob koncu prejšnjega tedna na Gorenjskem, ko je že zapadli sneg raznašal karavanški fen.
21. januarja 1955 je Ansambel Avsenik v Celovcu posnel drugo različico skladbe Na Golici, ki je zajadrala po svetu in postala ena največkrat predvajanih skladb vseh časov. Ob tem smo za dobro jutro poklicali k Avsenikom v Begunje, kjer je še danes gostilna in tudi muzej, direktor Aleš Avsenik, Slavkov vnuk, pa je povedal, kako je dedek pripovedoval o nastanku skladbe, kaj o njej hrani muzej in kako je s prenašanjem veselja do narodnozabavne glasbe do najmlajših. Prav 21. in 22. januarja 2023 pa "Pri Jožovcu" poteka tudi 16. mednarodno tekmovanje harmonikarjev. Z Alešem Avsenikom se je pogovarjala Mojca Delač.
Usodni letošnji prvi sneg je na začetku tega tedna ohromil promet in marsikomu povzročil prenekatero težavo na poti v službo. Kakšen je ta sneg z meteorološkega vidika oziroma koliko vrst snega sploh poznamo? Zanimivo je recimo že to, da imajo arktična ljudstva samo za različne vrste snega tudi sto in več izrazov. Sogovornik: meteorolog Blaž Šter iz Agencije Republike Slovenije za okolje.
V Sloveniji opozorila pred nevarnostjo snežnih plazov pripravlja Služba za sneg in plazove Agencije RS za okolje. Evropska lestvica je petstopenjska, poročilo o stanju snežne odeje (bilten) pa ARSO pripravi tri krat na teden. Sogovornik: meteorolog Andrej Velkavrh.
Čeprav v nižinah te dni snega ni, pa je sneg v visokogorju, kjer se pogosto zgodijo tudi snežni plazovi. V jutru na Prvem jim posvečamo vsaj dve petkovi epizodi rubrike, ki jo pripravljamo v sodelovanju z Agencijo za okolje. V naslednjih minutah o definicijah ter klasifikacijah snežnih plazov, pa tudi o vzrokih za njihov nastanek. Sogovornik: Blaž Šter.
Napovedujemo 11. sezono naPOTkov! V januarju in februarju bomo obiskali nekatera manjša slovenska smučišča. Matej Kandare, direktor gospodarsko-interesnega združenja Slovenija Outdoor pravi, da imamo pri nas 57 smučišč, najdaljša proga je dolga skoraj 7km. V tujini v smučarskih centrih prednjačijo večdnevni smučarji, pri nas pa je 75% gostov enodnevnih, med njimi večinoma domači. Iz tujine k nam na snežne strmine prihajajo Hrvati, Srbi, Madžari, Poljaki, Čehi in Angleži.
V zimskem času se v vremenskih napovedih včasih znajde tudi naslednji stavek: »V nekoliko višjih legah Primorske in Notranjske lahko v kombinaciji s sneženjem nastanejo snežni zameti.« In prav to bo tudi iztočnica za naslednjih nekaj minut v rubriki, ki jo pripravljamo v sodelovanju z Agencijo za okolje. Sogovornik: meteorolog Andrej Velkavrh.
Številni bodo praznike preživeli na svojem delovnem mestu, mnogi tudi onkraj meja rodne domovine, daleč stran od domačih. Med njimi je letos tudi 273 pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske. V Jutro na Prvem sta se nam v živo v božično jutro oglasila poveljnik 7. slovenskega kontingenta v Iraku, major Boštjan Pintarič in poveljnik 12. slovenskega kontingenta v Latviji, stotnik Martin Ličen. V pogovoru z Mojco Delač sta zbrala nekaj vtisov, orisala dneve, ki so pred njimi in seveda delila tudi nekaj prazničnih želja.
Verjetnost belega božiča se je v zadnjih 50ih letih precej zmanjšala. V številnih krajih po Sloveniji celo teče najdaljši niz zelenih božičev doslej. O belem in zelenem božiču s strokovnega, meteorološkega z Gregorjem Vertačnikom z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Tokrat o vremenskem pojavu, ki ga opažamo predvsem poleti - v času poletnih neviht. Se ja pa te dni zgodilo, da smo namesto decembrskega pokanja slišali decembrsko grmenje. Verjetno gre za neobičajnost? Odgovarja meteorolog Blaž Šter z Agencije RS za okolje.
Državni zbor na Šubičevi 4 v Ljubljani je zgradba, pred katero se je zgodilo veliko dogodkov, prvi dvig zastave ob osamosvojitvi, tudi nenazadnje na stotine protestov vseh možnih političnih barv, v njej poteka opravljanje zakonodajne funkcije oblasti in to je tudi zgradba, ki je v celoti spomeniško zaščitena. Kako dobro stavbo parlamenta, ki je torej del naše kulturne dediščine, poznamo državljani? Glede na število obiskovalcev, ki se udeležuje brezplačnih ogledov, dobro. Sogovornica: vodja Službe za odnose z javnostmi v Državnem zboru Karmen Uglešič.
Sogovornica: Veronika Hladnik Zakotnik z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Kulinarični vplivnež, ustvarjalec kulinaričnega bloga Kruh in vino, Mladinin kulinarični recenzent, radijski voditelj, pripovedovalec, pisec kuharskih knjig, glas številnih oglasov Boštjan Napotnik Napo je v tokratni epizodi Prvakov tedna pripovedoval o spajanju muzike in kuhanja, o trendih, ki ta čas prevladujejo v kuhariji, o ocenjevanju slovenskih prehranjevalnih obratov, o AGFRT-ju, mundialu in volovskem repu, ki se skuha v nedeljo, v ponedeljek pa spremeni v rimsko dobroto s pašto.
Sogovornik: meteorolog Matija Klančar z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Društvo novinarjev je na sklepnem dogodku medijskega festivala Naprej/Forward podelilo tudi novinarske nagrade Čuvaj/Watchdog za izstopajoče medijske dosežke v tem letu. Med dobitnicami tega priznanja sta tudi novinarki Prvega, Tita Mayer, ki s podkastom Na pravi strani odpira pereča vprašanja pravic žensk, in Urška Henigman, ki se je skupaj s televizijsko novinarko Nežo Prah Seničar lotila projekta Slovar spolne vzgoje, v katerem so mladim predstavili 10 izrazov s področja spolnosti, ki se uporabljajo v sodobni družbi.
19. november je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila za svetovni dan stranišč. S tem so želeli poudariti prizadevanja za izboljšanje higienskih razmer po svetu, saj skoraj polovica človeštva nima ustreznih toaletnih prostorov. S svetovnim dnevom pa je že14 let povezana tudi akcija, ki jo vsako leto izvede Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen. Katero je "Naj javno stranišče" leta 2022 in katero je prejelo "straniščno metlico" za najslabše urejeno? V pogovoru za Prvi program Radia Slovenija s koordinatorko akcije, Danico Koren.
Profesor doktor Dragan Petrovec je pravnik, ki se je že na začetku poklicne poti odločil, da ne bo čisto klasičen pravnik. Posvetil se je kriminologiji in penologiji in postal mednarodno priznani strokovnjak na področju izvrševanja kazni. Kot pisec knjig, kolumn in esejev večkrat tudi koga razburi in ujezi. Poudarja, da je »upor proti zlorabam, ki jih izvršuje oblast, katerakoli že, najbolj državotvorno dejanje« Nizki nagoni ne izbirajo pripadnosti, izobrazbe, poklica, rase, vere ali podobnih značilnosti. Je pa bistvena razlika med tem, če objavi nek twit s sovražno, nestrpno vsebino povprečen prebivalec Slovenije, ali pa če to stori politik, ki poseduje izjemno veliko izvršilno moč? Ali je vladni načrt za boj proti sovražnemu govoru pravi pristop? Zakaj ljudje volijo politike, ki nato zamajejo pravno državo v njenih temeljih? Doktor Dragan Petrovec gost tokratne epizode Prvakov tedna.
S sogovorniki s Kitajske, Nepala, Kolumbije in Nove Zelandije o tradicijah, povezanih z umrlimi, pogrebi, spominjanjem pokojnih.
Današnji dan je namenjen spominu na versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju, ki je obrodilo prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku. Kako praznovati današnji dan, je treba predvsem pomen dosežkov izpred 500-tih let približati današnjim generacijam, ali je treba dan reformacije napolniti tudi z neko aktualizirano vsebino? Kakšen je položaj pisateljev v svetu in času, ko se stremi k rastočemu BDP-ju in so čislani predvsem tisti, ki neposredno ustvarjajo dodano vrednost, kulturniki, umetniki pa poslušajo zmerljivke, da so paraziti? O moči pisane besede 500 let po Trubarju, o tem ali je pravo branje le branje knjig, in procesih reformacije, ki se na različnih nivojih zares nikoli ne ustavijo, smo se v praznični epizodi Prvakov tedna pogovarjali s predsednikom Društva slovenskih pisateljev Dušanom Mercem.
Šestdeset let mineva od prvega Festivala slovenske popevke, ki je potekal med 10. in 12. majem na Bledu. Takrat je slavila Mandolina, ki sta jo odpela Stane Mancini in v alternaciji Beti Jurković. Slednja se še vedno zelo dobro spomni, kakšni občutki so jo prevevali pred šestimi desetletji, ko je stopila pred občinstvo na Bledu. Tudi ta pa zanjo nosi prav poseben pomen. O popevki, svojih jutrih, mladih generacijah pevcev in soncu življenja je Beti Jurkovič pripovedovala za Prvi. V Opatijo jo je poklicala Simona Moličnik.
Neveljaven email naslov
