Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
4 epizod
4 epizod
»S tujih koncertnih prizorišč ponujamo najnovejše posnetke najboljših orkestrov, solistov in dirigentov današnjega časa.«
Šef dirigent Alain Altinoglu je s Simfoničnim orkestrom Frankfurtskega radia na koncertu 16. junija v Frankfurtu predstavil dve deli, ki sta nastali v razmiku več kot stoletje, a se kljub temu smiselno ujemata. Pesem o zemlji Gustava Mahlerja na splošno velja za eno najboljših del, ki jih je napisal veliki simfonik. Mahler ni dočakal premiere te hibridne oblike cikla orkestralnih pesmi in simfonije, ki jo je dokončal dve leti pred smrtjo; krstna izvedba je bila v Münchnu leta 1911. Na podlagi prepesnitev starodavne kitajske lirike je Mahler ustvaril vseobsegajoč labodji spev, slovo od zemlje in življenja. Velika pesem,, včasih skoraj kot iz drugega sveta. Zdi se, da nam govori kot iz drugega sveta tudi simfonična pesnitev Metacosmos islandske skladateljice Anne Thorvaldsdottir, ki je nastala po naročilu Newyorških filharmonikov in bila premierno izvedena leta 2018.
Estonski nacionalni simfonični orkester, katerega zgodovina sega v leto 1926, je letošnji koncertni niz Romantika končal 3. maja v Estonski koncertni dvorani v Talinu, orkester pa je znova vodil njegov glasbeni direktor in šef dirigent Olari Elts. Na koncertu je nastopila izjemna zasedba solistk, štiri mlade estonske hornistke Paula Ernesaks, Kairi Sosi, Eliise Tani in Kreete Jacob. Izvedle so Koncertni stavek za štiri rogove in orkester, op. 86 Roberta Schumanna. V drugi polovici večera je zazvenela Simfonija št. 4 Johannesa Brahmsa, ki je najdaljša izmed njegovih simfonij in dober povzetek skladateljevega celotnega simfoničnega opusa, za uvod pa je orkester premierno poustvaril Simfonijo št. 1 estonskega skladatelja Rasmusa Puurja.
Pred nami je koncert Nemškega simfoničnega orkestra iz Berlina s programom, ki združuje popolni nasprotji. Prvi del je violinski koncert, ki je nastal lani, drugi del je skoraj 130 let stara simfonija. Violinski koncert je napisala mlada skladateljica Camille Pépin, ki jo kritiki že uvrščajo na ugledno mesto v glasbenem življenju. Brucknerjeva Deveta simfonija pa je nedokončano pozno delo postromantičnega umetnika, ki se je moral dolgo boriti za priznanje. V vlogi solista se je predstavil violinist Renaud Capuçon, dirigiral je Robin Ticciati.
Pianista Francesca Piemontesija bomo spremljali kot solista, ki je 27. maja lani nastopil v Kölnski filharmoniji. Dirigent Lionel Bringuier je vodil Simfonični orkester Zahodnonemškega radia, ki se je spoprijel z velikanoma klasične glasbe iz 19. in 20. stoletja. "Kako bogat je v invenciji, kako zanimiv je od začetka do konca, kako svež in kako lepa koherentna celota!" Tako je Clara Schumann opisala klavirski koncert v a-molu svojega moža Roberta, potem ko je to delo premierno izvedla. V nasprotju s tem je orkester predstavil še redko slišano prvo simfonijo Edwarda Elgarja – zgodnje delo, s katerim je skladatelj lahko takoj po premieri proslavil več uspehov kot kateri koli angleški skladatelj pred njim.
Neveljaven email naslov