Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
9 epizod
9 epizod
Kar je črtica v literaturi, to je kratka radijska igra v slušnem mediju – dramatično strnjena zgodba, učinkovita poanta, duhovit ali kako drugače presenetljiv zaključek. Še posebej je primerna za izrazito zvočne, neverbalne avtorske igre, ki so po svoji naravi najbliže radiu. Na Arsu kratka radijska igra komunicira s širšim izpovednim in estetskim zamahom, tudi v obliki abstraktnejših kompozicijskih miniatur. Na Prvem je tematsko orientirana k človeku posamezniku, njegovim vsakdanjim zgodam in nezgodam. Vsebinsko je razpeta med komedijo in povsem resne, torej zahtevnejše teme, ki zadevajo posameznika danes, tukaj in zdaj.
Kratka radijska igra na satiričen način razkriva nepremagljivo moč navade in zapeljive družbe alkoholnih napitkov. Protagonistov vzklik '' Vsak peti Slovenec je alkoholik, pa sem še jaz!'' pa kljub humorni noti daje vedeti, da je alkoholizem pri nas morda bolj razširjena težava, kot bi si upali ali želeli priznati. Režiserka: Ana Krauthaker Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena opremljevalka: Sara Železnik Lojze – Zvone Hribar Jože – Andrej Nahtigal Natakar – Igor Štamulak Napovedovalec – Ivan Lotrič Glasovi – Grega Zorc, Brane Grubar, Sara Železnik, Nina Skrbinšek Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 2008
Režiser Aleš Jan je pripadnik generacije radijskih ustvarjalcev, ki je izvrstne, pionirske temelje predhodnikov znala in hotela razvijati. Njegovo delo na Radiu Slovenija vse od zaposlitve zaznamuje širok spekter delovanja, arhiv našega radia pa hrani več kot 500 radijskih iger, pri katerih je bil režiser. Avtor in režiser portreta je Klemen Markovčič, ki se je leta 2015 z Alešem Janom tudi pogovarjal. Uporabljeni so bili odlomki radijskih iger – Sandi Sitar: Upor v deželi pravljic; Frane Puntar: Pesem gre na zmenek; Svetlana Makarovič: Mrtvec pride po ljubico; Vladimir Kocjančič: En dan Denisa Ivanoviča; Saša Vuga: Abelkajn; Jean Charles Lombard: Čivčiv in Živživ; Edvard Kocbek: Črna orhideja; Frane Puntar: Ha; Aleksander Sergejevič Puškin: Mozart in Salieri; Škofjeloški pasijon; Ervin Fritz: Grofič Prašič; Ivo Svetina, Aleš Jan: A. T. L. (izg. A TE EL); Žarko Petan: Prehlajena Sneguljčica; Ivan Cankar: Hlapci; Hans Magnus Enzensberger: Mrtvec in filozof; Pavel Lužan: Dežurni pesnik in Aldo Nicolaj: Dragi pokojniki, blagi možje pri katerih je bil Aleš Jan režiser. Tonski mojster: Nejc Zupančič Bralec veznega besedila: Igor Velše Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2015 .
Verjamemo lahko, da je bilo prvo ogledalo vodna gladina, vsaj kot nam pripovedujejo miti, pravljice, legende ... Tudi sicer naš odsev niso samo ljudje, ampak tudi prostori, v katerih smo navzoči in v katerih puščamo vidne in nevidne sledi: pesku, travi, valovanju vode in gibanju zraka. Gibanje zraka je tudi zvok. Gibanje iz globine vode pa je avtoportret Nike Lipuš. Avtorica idejne zasnove: Ana Krauthaker Tonska mojstrica: Sonja Strenar Avtor izvirne glasbe: Rudi Pančur Produkcija B-AIR, marec 2023 Projekt B-AIR sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Dramaturg in prevajalec Borut Trekman se je s svojim teoretičnim delom posvečal vprašanjem radijske dramaturgije in raziskovanju njenega zgodovinskega razvoja. Najbrž pa je poleg dramaturškega zanj enako pomembno prevajalsko delo. Avtor in režiser portreta je Klemen Markovčič, ki se je leta 2014 z Borutom Trekmanom tudi pogovarjal. Uporabljeni so bili odlomki radijskih iger – Marcel Ayme, Helmut Cube: Garou – Garou; Michel Deon: Osebna izkaznica van Badebouma; Johann Nepomuk Nestroy: Lumpacij vagabundus ali Zanikrna trojica; Primož Kozak: Direktor; Alfred Andersch: Smrt Jamesa Deana; Gert Hofmann: Dolgi pohod; Alfonso Sastre: Magnetofonski trakovi; Peter Handke: Slušna igra 1 in Sonja Grizila: Maturantska naloga pri katerih je bil Borut Trekman dramaturg ali prevajalec. Tonski mojster: Nejc Zupančič Bralec veznega besedila: Igor Velše Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2014.
Nail Perviz je skozi čas doživel, kako je zamenjati dom, jezik, šolo, prijatelje in hkrati vedeti, da si vse to zdaj in prej in vse, kar še pride. S svojim avtoportretom je spomine, pripoved in zvočne vtise prepletel v svojevrstni dokumentarni radijski igri. Avtorica idejne zasnove: Ana Krauthaker Tonska mojstrica: Sonja Strenar Dramski igralec: Gregor Zorc Produkcija B-AIR, marec 2023. Projekt B-AIR sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Skladatelj Urban Koder, ki se je od tega sveta poslovil leta 2019, se je po diplomi na Fakulteti za medicino Univerze v Ljubljani v celoti posvetil trobenti in glasbenemu snovanju. Daleč največ glasbe pa je ustvaril prav v žanru radijske igre, za katero je neprekinjeno ustvarjal celih 37 let. Njegova glasba je postala sinonim za slovenski radio. V medgeneracijskem spominu ostaja denimo njegov avizo za oddajo Lahko noč, otroci! ali pa glasbena tema iz Klopčičevega antologijskega televizijskega filma Cvetje v jeseni. Avtor in režiser portreta je Klemen Markovčič, ki se je leta 2014 z Urbanom Kodrom tudi pogovarjal. Uporabljeni so bili odlomki radijskih iger – Alfreda Andersch: Smrt Jamesa Deana; Tomo Kočar: Mala huda urica; Urban Koder: Šlager; Tone Pavček: Čudovito mesto Nigagrad; Niko Grafenauer: Cin, cin, cin potepin; E. G. Berreby: Jona in glasovi; Frane Punatar: Cestožerka; Ludvik Aškenazy: Anamneza; Frane Puntar: A pri katerih je bil Urban Koder skladatelj oziroma avtor izvirne glasbe. Tonski mojster: Nejc Zupančič Bralec veznega besedila: Igor Velše Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2014
Dragoceno notranje ogledalo je prijateljstvo. V njem namreč vidimo tako prijatelja kot tudi sebe. Ena izmed prepletenih niti med Melani Pyvovar in Klaro Senico, avtoricama avtoportreta, pa je glasba, skladba, za katero sta napisali besedilo in mu dali moč glasu. Avtorica idejne zasnove: Ana Krauthaker Tonska mojstrica: Sonja Strenar Avtor izvrine glasbe: Rudi Pančur Produkcija B-AIR, marec 2023. Projekt B-AIR sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Režiserka Rosanda Sajko, ki se je od tega sveta poslovila zadnjega maja leta 2022, se s svojim režijskim, torej praktičnim in tudi razvejanim teoretičnim delom močno zaznamovala radijsko igro na Slovenskem. Še posebej radijsko igro za otroke, saj tudi v širšem evropskem merilu velja za eno od pionirk te zvrsti. Avtor in režiser portreta je Klemen Markovčič, ki se je leta 2014 z Rosando Sajko tudi pogovarjal. Uporabljeni so bili odlomki radijskih iger (Brata Grimm: Mizica, pogrni se; Dieter Waldmann: Dubrowski; Frane Puntar: A; Antoine de Saint-Exupery: Mali princ; Vitomil Zupan: Upor črvov; Milan Jesih: Mora radijskega jutra; Peter Breščak: Legenda o preplahu; G. Wolfgang Graetz: Okus pekla; Gordana Kunaver: Etude za Svita; Momo Kapor: In spet noč; Frane Puntar: Vzorček; Dieter Waldmann: Stroji stavkajo; Peter Handke: Slušna igra dve in Frane Puntar: Hojladrija), pri katerih je bila Rosanda Sajko režiserka. Tonski mojster: Nejc Zupančič Bralec: Igor Velše Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2014.
Zvočni avtoportret je davno v preteklosti odložena zamisel režiserke Ane Krauthaker, ki pa je v kontekstu aktualnega mednarodnega projekta B-AIR, katerega nosilec je Radio Slovenija in je namenjen raziskovanju vloge zvoka v razvoju človeka, vendarle dobil prostor in čas uresničitve. Režiserko, ki se je tokrat avtorsko umaknila v ozadje, da bi s tem za drugega obdržala prazen prostor notranjega ogledala, je namreč od nekdaj zanimala zaznava – ali je mogoče ujeti točko enačaja med lastno zaznavo in zunanjo resničnostjo oziroma kako prepoznati svojo, sicer precej izmuzljivo identiteto? V sodelovanju s Centrom za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik, ki vzgaja in celostno usposablja gibalno ovirane otroke in mladostnike, se je naposled na režiserkino zamisel odzvalo pet učencev višjih razredov osnovne šole, da bi raziskovali zvok, besede in govor v odnosu do sebe in svoje ustvarjalnosti. V polletnem procesu so Gal, Melani, Klara, Nail in Nika pripravili avtorska besedila ali scenarije in zanje poiskali najustreznejši zvočni oziroma besedilni izraz. Ob pomoči radijske ekipe ustvarjalcev, ob režiserki še avtor izvirne glasbe Rudi Pančur, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonje Strenar in dramski igralec Gregor Zorc, pa zarisali svoje obraze, selfije ali sebke v zvoku. Rezultat te poti vase so štiri zgodbe, tokrat zajete v samostojni premierni cikel, ki ga je, tudi z mislijo na pomen inkluzivnosti v sodobni družbi in zbliževanja različnih svetov ljudi za program zasnoval Klemen Markovčič. Gal Kordič nam v svojem avtoportretu skozi dve fantazijski zgodbi pripoveduje, da smo lahko kdor koli, kadar koli in kjer koli, če si le dovolimo. Biti vse drugo in vedeti, da si vse to TI, je neskončna zgodba čudežne dežele v nas. Avtorica idejne zasnove: Ana Krauthaker Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Produkcija B-AIR, marec 2023 Projekt B-AIR sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Neveljaven email naslov
