Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Kulturnice

1735 oddaj

1735 oddaj



01.03.2021

Veselilo me je toliko stvari, da sem plaval med njimi

Mestne ptice so risoroman Gašperja Krajnca, ki je nedavno izšel pri založbi VigeVageKnjige. Avtor v njem obravnava življenjska vprašanja, ki jih radi potisnemo na dno predala. Recimo: neizpolnjujoče delo, izgube bližnjih in pričakovanja družbe, ki se ne skladajo z osebnimi željami. Odpravili se bomo na literarni sprehod po ljubljanskih ulicah, ki jih najdemo tudi v Krajnčevem risoromanu in tako podoživeli dogajanje, zraven pa opazovali še mestne ptice.

8 min 33 s

25.02.2021

Prostor 15: O sumi krajinoslovja

Zaslužni profesor dr. Janez Marušič je napisal znanstveno monografijo O krajini, ustvarjalno varstvo sveta. Iz vidika njene neponovljivosti, je knjiga na slovenskem prostoru edinstvena. Krajina je privlačen in hkrati dvoumen izraz. Takoj nam pričara predstavo o prijetnem pogledu. Za nekatere je krajina tudi način, kako spoznati človeka, občudovati naravo. Gosta oddaje sta krajinska arhitekta dr. Maja Simoneti in dr. Pavle Gantar. Pridruži se jima še filozof dr. Lev Kreft.

18 min 14 s

22.02.2021

Umetnica Alja Horat

Alja Horvat je 24-letna umetnica, ki se je lani znašla na prestižnem Forbesovem seznamu 30 najvplivnejših mladih umetnikov do 30 let. S svojimi unikatnim, boemskim in barvitim slogom zelo uspešno sodeluje z veliko tujimi in domačimi uveljavljenimi imeni. Njene umetnine se pojavljajo na skodelicah kavne znamke Barcaffe, na kreacijah svetovno priznanih modnih znamk (CeliaB, Urban Outfitters, Fila), na stenah newyorških vplivnežev. Z Aljo o Instagramu, ki predstavlja njeno glavno platformo za izražanje, dvomih v ustvarjalnem procesu, odkrivanju lastnega sloga in sporočilu, ki ga s svojo umetnostjo želi pustiti v svetu.

10 min 49 s

22.02.2021

Umetnica Alja Horat

Alja Horvat je 24-letna umetnica, ki se je lani znašla na prestižnem Forbesovem seznamu 30 najvplivnejših mladih umetnikov do 30 let. S svojimi unikatnim, boemskim in barvitim slogom zelo uspešno sodeluje z veliko tujimi in domačimi uveljavljenimi imeni. Njene umetnine se pojavljajo na skodelicah znane kavne znamke Barcaffe na kreacijah svetovno priznanih modnih znamk, na stenah newyorških vplivnežev. Z Aljo o Instagramu, ki predstavlja njeno glavno platformo za izražanje, dvomih v ustvarjalnem procesu, odkrivanju lastnega sloga in sporočilu, ki ga s svojo umetnostjo želi pustiti v svetu.

10 min 49 s

18.02.2021

Prostor 14: Nov materinski dom v Ljubljani

Kaj mamam ponuja novozgrajen materinski dom v Ljubljani, v katerem z otroki prebivajo le začasno? Materinski dom v Ljubljani je bil nagrajen z nagrado Prešernovega sklada za leto 2021.

8 min 56 s

15.02.2021

Lisice likovnega umetnika Črtomirja Freliha

Akademskega slikarja in grafika Črtomirja Freliha motiv lisice spremlja že dlje časa. Najprej v grafikah, zadnja leta pa z domiselnimi komentarji tudi v risbah, ki jih likovni umetnik dnevno objavlja na svoji Facebook strani. Lisice, ki so pogoste v basnih, pravljicah in ljudskem izročilu, veljajo za prebrisane, bistre in prilagodljive živali, Frelihove pa tudi za zabavne, ki nam večkrat nastavijo ogledalo. Včasih tudi zelo po bohinjsko in na zelo domiseln način.

9 min 44 s

11.02.2021

Prostor 13: Svet vmes

Kakšne intervencije v prostor ustvarja kolektiv biroja Svet vmes, ki sta ga ustanovila arhitekta Ana Kreč in Jure Hrovat. Svet vmes analizira zunanje in notranje, pozabljene ali zanemarjene prostore ter opozarja na lepoto in pomen vmesne, dvoumne cone v šolski in javni arhitekturi, ki nikakor ne bi smela biti razumljena kot nekaj odpadnega ali tretjega, temveč kot bistvena identiteta šolskih in javnih objektov.

14 min 19 s

09.02.2021

V Bežigrajskih galerijah 1 in 2 ... in v Cankarjevem domu

Ob 40. obletnici razstave Od skice do lutke v Bežigrajski galeriji 1 in ob dvajsetletnici delovanja Mini teatra se na tokratni razstavi predstavljata avtorici ploskih lutk in likovnih zasnov za lutkovne predstave, Iva-Matija Bitanga s predstavo Hlapič in Ana Viktorova s predstavo Pravljica o carju Saltanu. Ira Marušič: Predmeti v magmi Umetnica, ki se je leta 2014 prvič predstavila v Bežigrajski galeriji 2, na tokratni razstavi predstavlja izbor večjih slik povečini na platnu.

9 min 29 s

08.02.2021

Letos mineva 150 let od rojstva Frana Saleškega Finžgarja

"Dne 8. februarja se je Prešeren poslovil od trpljenja polnega življenja, na današnji dan 9. februarja sem pa jaz, njegov daljni sorodnik in rojak, prijokal na svet." Tako je za svoj 84. rojstni dan poslušalce Radia Slovenija nagovoril Fran Saleški Finžgar, duhovnik in pisatelj, ki je pravil, da je »največja umetnost pisati za ljudstvo tako, da uživa tudi inteligenca«. Fran Saleški Finžgar pa ni s Prešernom povezan le sorodstveno, pač pa tudi po tem, da je zaslužen za odkup Prešernove hiše in to, da je ta postala muzej, po katerem nas je popeljala muzejska vodnica Petra Kržan. Tako kot Prešernova rojstna hiša je v občini Žirovnica tudi Finžgarjeva, v kateri so se dogodile mnoge zgodbe, pozneje zapisane, kot sta Tudi pajčevina bi me držala ali pa Miklavžev nožič. Dolenčevo kajžo je že kot maturitetno nalogo obdelal etnolog doktor Janez Bogataj, Finžgarjev pranečak, ki je svojega prastrica klical stric Jur. Spominja se še pogodb, ki jih je stric dobil iz Amerike, ko je potekal dogovor, da bi po njegovem romanu Pod svobodnim soncem posneli film. To pa se ni zgodilo in čeprav se pisatelj v zgodovino ni zapisal s filmom, pa se je kot slovenski klasik. Kot pravi literarni zgodovinar doktor Miran Hladnik, je slovenskih klasikov, ki imajo svoj celotni opus v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, nekje okoli 40 in med njimi so le trije katoliški duhovniki. To kaže na to, da je imel Finžgar v tem segmentu klasikov posebno mesto. Med slovenskimi katoliškimi pisatelji je bil najboljši.

37 min 42 s

04.02.2021

Prostor 12: Šola v socialnem in prostorskem smislu, kot družba v malem

V vsaki stavbi se večina zanimivih stvari dogaja na hodnikih, stopnišču ali v notranjem dvorišču. Šolski hodniki in stopnišča pa so prostori, kjer se rojeva družba v malem. Kako o infrastrukturi šolstva razmišljajo arhitekti: Miloš Kosec, Mojca Gregorski in Jure Hrovat.

9 min 59 s

02.02.2021

V svet literature

Različne svetove nam razkrivajo knjižne novosti založbe Sanje. Roman Kirka ameriške pisateljice Madeline Miller je biografija o navdihujoči, neukročeni junakinji iz tistega ozvezdja, ki tehtnico med svetom bogov in svetom ljudi za vse večne čase nagiba na stran nesmrtne ljubezni. Pričevanje o svetovni politični resničnosti in človeškem trpljenju je delo kurdsko-iranskega pisatelja, novinarja, učenjaka, kulturnega zagovornika, filmarja Behrouza Boochanija z naslovom Nobenega prijatelja razen gora. Za knjigo Arcueil je leta 2017 črnogorski pisatelj Aleksandar Bečanovič prejel nagrado Evropske unije za književnost. Kompleksna, večplastna pripoved prepleta dvome in dvojnost vsakega zgodovinskega, pa tudi medijskega dogodka.

7 min 34 s

28.01.2021

Prostor S11: Kaj je kiosk danes?

V vsakem urbanem prostoru ima kiosk svojo vsebino. Največkrat je to prostoR, kjer kupimo časopis, revije ali tobak, uporablja pa se lahko tudi za druge namene. V Sloveniji smo sredi šestdesetih in sedemdesetih let doživeli fenomen modularnega kioska K67 in ta koncept modularnosti ponovno postaja aktualen.

8 min 42 s

26.01.2021

Ko ste v dvomu, pojdite v muzej in Enajst let in pol tišine

Ko ste v dvomu, pojdite v muzej – razstava v Mestnem muzeju Ljubljana z več kot 100 svetovno priznanimi umetniškimi likovnimi deli, ki so nastajala od 19. stoletja do danes in prihajajo v Ljubljano iz petih zasebnih zbirk, ponuja vpogled v razvoj likovne umetnosti in priložnost za opazovanje najrazličnejših umetniških praks, ki odsevajo družbene spremembe zadnjih 150 let. Enajst let in pol bi našteli, če bi minuto molčali za vsako žrtev holokavsta, in prav ta številka kot metafora brezčasja je dogajalni prostor nove zbirke goriškega pesnika in glasbenika Davida Bandlja z naslovom Enajst let in pol tišine. V njegovi četrti pesniški zbirki, ki je pred kratkim izšla pri Slovenski matici v sozaložništvu s tržaško založbo Mladika, je 60 pesmi, ki so zaznamovane s strašljivo izkušnjo holokavsta. Z Davidom Bandljem se je srečala Tatjana Gregorič. Fotografija: ©Andrej Peunik/MGML

11 min 42 s

25.01.2021

Slovenska fotoreportaža: Na drugi strani

V Jakopičevi galeriji so pripravili interdisciplinarni pogled na reportažno fotografijo iz perspektive komunikologije, umetnostne zgodovine in fotografske teorije. Fotografija: © Igor Modic

10 min 44 s

22.01.2021

Priporočilo: Jure Godler

Jure Godler je vsestranski televizijski, glasbeni in gledališki ustvarjalec, danes pa je v vlogi predlagatelja knjižnega priporočila. To ne bo novost, kot je njegov pred kratkim izdani roman Casino banale, pač pa klasika, prvič objavljena leta 1922.

1 min 11 s

21.01.2021

Prostor S10: Zakaj si bodoči ljubljanski Center znanosti zasluži posebno pozornost?

Avtor projekta, ki namesto sodobne interpretacije muzejske stavbe, temelji na idealni geometriji kroga, je slovenski biro Dekleva Gregorič arhitekti.

9 min 48 s

19.01.2021

KIBLIX 20/21 in Disonanca prostora (vstop)

Nadaljuje se mednarodni festival umetnosti, tehnologije in znanosti KIBLIX, ki ga pripravlja mariborsko kulturno-izobraževalno društvo KIBLA. Večmesečni program, ki bo trajal še marca, tudi v nadaljevanju prinaša poglobljene razprave, na spletni strani pa so na ogled avdio-vizualni umetniški izdelki še iz prvega, decembrskega dela festivala. . Od danes do 23. februarja bo v ljubljanski galeriji Kresija postavljena razstava Ane Sluga z naslovom ''Disonanca prostora (vstop)''.

9 min 43 s

18.01.2021

Razstavi Naša žena in Morgen

Na spletni strani Galerije P74 sta na ogled razstavi Naša žena Tadeja Pogačarja in Morgen Nike Ham. Fotografija: arhiv Galerije P74

11 min 26 s

14.01.2021

Prostor E10: Institucije kulture v mestih

V novi epizodi serije o prostoru na Valu 202 skupaj z Nino Zagoričnik raziskujemo, kaj v mestni prostor vnesejo institucije kulture. S tem, ko vznikajo in se pojavljajo nove, se odpirajo tudi novi mestni prostori. Že letošnjo jesen bo otvoritev doživela prenovljena Cukrarna, sledita ji Center znanosti leta 2022 in center Rog leto zatem. Novi prostori naj bi tudi spodbudili pomen, ki ga mora umetnost pridobiti v naši družbi.

10 min 59 s

11.01.2021

200 let Narodnega muzeja Slovenije

Čas razsvetljenstva, obdobje, ki mu pravimo tudi čas razuma, je tudi obdobje, ki je srednji Evropi prineslo ne le željo po muzejih, pač pa tudi njihovo ustanavljanje. Prvi je bil nacionalni muzej v Budimpešti, sledil mu je muzej v Pragi. Ideja o deželnem muzeju je nastala tudi na Kranjskem v krogu Žige Zoisa. To so podprli tudi udeleženci znamenitega ljubljanskega kongresa. Pripravili so predlog, ki ga je 15. oktobra leta 1821 obravnavala uprava dežele Kranjske. In prav ta datum velja za datum ustanovitve Kranjskega deželnega muzeja, ki mu danes pravimo Deželni muzej za Kranjsko, saj je muzej dežele Kranjske, ne pa muzej v Kranju. Prvi predmeti, ki so prišli v muzej, so bili predvsem darovi. Muzej namreč ni imel rednega financiranja in s tem posledično precej težav, saj je cesar potrdil njegovo ustanovitev z določbo, da ne sme biti v breme državi. Vseeno pa so že leta 1831 v stavbi liceja, ki je stal na sedanjem Vodnikovem trgu, postavili prvo stalno razstavo in s tem odprli vrata muzeja tudi splošnemu občinstvu. Leta 1883 cesar položi temeljni kamen nove muzejske stavbe in po petih letih je bilo odprto novo, izključno kulturi namenjeno poslopje pri nas: Deželni muzej za Kranjsko, tudi Rudolfinum. Po razpadu Avstro-Ogrske je muzej izgubil vlogo deželnega muzeja in leta 1921 ga takratna vlada preimenuje v Narodni muzej, leta 1997 pa postane Narodni muzej Slovenije.

11 min 33 s

Stran 1 od 87
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov