Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Literarna matineja

181 epizod

Literarna matineja

181 epizod


Raziskujemo zanimive literarne krajine.

14.05.2024

Razpotja sodobnega slovenskega romana

Letošnja komisija za nagrado kresnik je izbirala med 185 romanesknimi naslovi; lani jih je bilo nekoliko manj – nabor romanov, ki so se potegovali za to nagrado, je obsegal 170 del. Zato pa je bilo leto prej, v letu po epidemiji, število novih izvirnih slovenskih romanov – 200. Zdi se, da našo romaneskno, morda celo literarno ustvarjalnost sploh, zaznamuje izjemna produktivnost. Kakšne pa so kakovost, izvirnost, drznost teh del? Gostimo člana komisije za nagrado kresnik, literarna kritika, Roberta Kureta in Tanjo Petrič.


07.05.2024

Stik avtorja in bralca je pomemben za oba

Ljubiteljem mladinske literature tudi letošnjo pomlad poživlja vseslovenski festival mladinske literature Bralnice pod slamnikom. Festival, letos že štirinajsti po vrsti, poteka v organizaciji Miš založbe in osmih knjižnic soorganizatork, tokrat pod naslovom Knjiga – moja izbira! Bralnice potekajo že od marca, sklenile pa se bodo konec maja, pred tem bodo gostile še osrednjo gostjo, priljubljeno nizozemsko mladinsko pisateljico Anno Woltz. Več pa v nadaljevanju. Gostimo dr. Tino Bilban, avtorico in urednico, ki je letos sodelovala pri snovanju festivalskega strokovnega srečanja, in Matejo Novak, vodjo uredništva Miš založbe ter koordinatorko festivala.


25.04.2024

Žiga Valetič: "To smo mi, ki delamo knjige - delavci knjig"

Žiga Valetič je človek mnogoterih s knjigo povezanih vlog; del sebe je – kot avtor, prevajalec, urednik, založnik ali oblikovalec – vtisnil v približno tisoč knjig. Ob tem je tudi njihov zbiratelj. In, seveda, bralec. Svoja razmerja s knjigami doživeto in večplastno ubesedi v knjigi Nomadi med platnicami, ki jo je posvetil vsem delavkam in delavcem knjig.


24.04.2024

Za privzgajanje pristnega veselja do branja imamo zelo malo časa

Kulturno umetniško društvo Sodobnost International se že dolgo načrtno posveča spodbujanju ljubezni do branja pri mladih in najmlajših. Eden izmed projektov, ki so jih v ta namen razvili, je projekt Naša mala knjižnica. Sprva slovenski projekt je leta 2014 postal mednarodni, leta 2016 pa mu je skupina strokovnjakov Generalnega direktorata za izobraževanje in kulturo Evropske komisije prisodila laskavi naziv zgodba o uspehu. Priznanje mu je podelila tudi mednarodna sekcija za mladinsko književnost IBBY. Gostimo Alenko Urh, vodjo slovenskega dela projekta in Katjo Kac, vodjo mednarodnega sodelovanja pri KUD Sodobnost International.


16.04.2024

Dr. Manca G. Renko: "Nič nam ne pomaga bolje razumeti sveta kot umetnost"

V slovenski založniški prostor vstopa nova založba No!press, ki bo, tako se zdi, s svojimi izdajami razveselila knjižne sladokusce. Kot je za STA povedala ustanoviteljica in odgovorna urednica, dr. Manca G. Renko, je vizija nove založbe izdaja skrbno izbranih knjig, ki so pomembne ne le za slovenski prostor, ampak tudi za lažje razumevanje sveta. Z dr. Manco G. Renko tokrat o premisleku, ki je vodil do ustanovitve založbe, o načrtovanih izdajah in o slovenskem založniškem prostoru sploh.


09.04.2024

Maša Ogrizek: "Zelo pomembno in dragoceno je, da tvorimo tudi druge skupnosti, ne le družinske"

Kako pomemben je sočlovek za to, da se začnemo odpirati svetu ali samemu sebi? Kdo sodi v našo najožjo skupnost? Je ta skupnost vedno tudi naša primarna družina? Kako nas določa naš družbeni spol? Kako in koliko o tem sploh razmišljamo? Maša Ogrizek, uveljavljena mladinska pisateljica, je teme, ki jih odpirajo omenjena vprašanja, občuteno povezala v razgiban, večplasten roman Gospodična z monstero, ki je izšel pri Mladinski knjigi. Delo nagovarja tudi odrasle, čeprav je morda pisano predvsem za mlade bralce. Z Mašo Ogrizek pa ne razmišljamo le o njem, temveč tudi o drugih temah, ki jo kot posameznico in ustvarjalko vznemirjajo.


02.04.2024

"Poezija zaradi poezije je trenutno v Gazi nedosegljiv luksuz"

Od začetka izraelskega napada na Gazo oktobra lani so palestinski literarni avtorji in avtorice med najbolj vidnimi javnimi glasovi, ki opozarjajo na grozodejstva, ki smo jim priča v Gazi in v Palestini širše. Toda zgodovina se ni začela lanskega oktobra. Za večino Palestincev in Palestink so namreč razseljenost, vojne in okupacija nekaj, kar jih spremlja vse življenje. Z gostjami, prevajalkami, ki so tako ali drugače prišle v stik s palestinsko pisano besedo – Lili Potpara, Zarjo Vršič, Katjo Zakrajšek in Barbaro Skubic premišljujemo na kakšne načine se palestinska izkušnja razkriva v delih palestinskih literarnih avtorjev in avtoric: Susan Abulhawe, Mosaba Abu Tohe, Ghassana Zaqtana, Mohameda Abdula Monema, Sonie Nimr in drugih.


15.03.2024

"Ted Hughes je nekoliko svojevoljno interpretiral svoj vpliv na Sylvio"

Sylvio Plath, nesporno predstavnico svetovnega pesniškega kanona, skrivnostno, vznemirljivo ustvarjalko s tragično življenjsko potjo, so slovenskim bralcem že približali priznani prevajalci Andrej Blatnik, Miha Avanzo, Ana Pepelnik in Jana Unuk. Z izborom in in pretanjenim prevodom avtoričine mladostne poezije, izšla je pri založbi Sanje pod naslovom Ljubezenska pesem norega dekleta, se jim pridružuje še Andreja Udovč. Kot pravi sama, je njeno delo vodila zavezanost lepoti avtoričinega pesniškega izraza. Razmišljamo pa tudi o tem, kako obsežen je mladostni opus Sylvie Plath, kako je časovno zamejen, v čem se kažejo razlike in v čem stičišča med zgodnjo in zrelo poezijo Sylvie Plath – in še o marsičem.


15.03.2024

Dr. Brane Senegačnik: "Gre za neke vrste krščanski eksistencializem"

Pesnica Vittoria Collona velja za eno največjih italijanskih renesančnih pesnic. Kot pesnica se je uveljavila že v mladih letih, z leti pa je postala eno najslavnejših pesniških imen 16. stoletja. Deležna je bila vrhunske humanistične izobrazbe, vse življenje se je gibala v eminentnih kulturnih krogih na italijanskem ozemlju, v katerih je igrala tudi pomembno vlogo. Slovencem je bila relativno neznana do izida dvevojezične italijansko-slovenske izdaje njenih Sonetov. Izšli so v zbirki Sidera pri založbi Družina, v prevodu Alojza Gradnika, Braneta Senegačnika in Mateja Venierja. S tem nam je postal dostopen obsežen del njenega pesniškega opusa, obsežnejši je na voljo le še v angleškem prevodu. Veliko pesnico in intelektualko predstavljata dr. Brane Senegačnik in mag. Matej Venier.


11.03.2024

Édouard Louis, izjemen opazovalec sistemskega nasilja, ki so mu podvržena naša telesa

Francoski pisatelj Édouard Louis je s svojim knjižnim prvencem, Opraviti z Eddyjem, zaslovel tako rekoč čez noč, in to ne le v Franciji, pač pa v mednarodnem prostoru in dodobra poznan je tudi pri nas. Louis je eden izmed tistih ustvarjalcev, ki knjigo razumejo kot orožje, sebe pogosto naslavlja kot pisatelja nasilja – in nedvomno je eden izmed najbolj subtilnih, lucidnih opazovalcev sistemskega nasilja, ki smo mu podvrženi vsi, čeprav nekateri izraziteje in čeprav se nekateri tega zavedajo, drugi ne. O Louisovem življenju in delu razmišljamo ob njegovi knjigi Boji in preobrazbe neke ženske, ki je v prevodu Iztoka Ilca izšla pri založbi cf*. Poglobljeno spremno besedilo je prispevala tokratna gostja, pisateljica in publicistka Dijana Matković.


03.03.2024

"Njo dajejo v poseben predalček." Mita Gustinčič Pahor o Selmi Lagerlöf

Švedska pisateljica Selma Lagerlöf, prva ženska, ki je prejela Nobelovo nagrado za književnost in prva švedska oseba s tem priznanjem, je slovenskim bralcem vse prej kot neznanka; prve prevode njenih del smo dobili v dvajsetih letih minulega stoletja, trenutno najnovejšega, Cesar Portugalije, slabih sto let pozneje, leta 2020, ko je v novem prevodu Mite Gustinčič Pahor izšel v zbirki klasična Beletrina. Prav z Mito Gustinčič Pahor razmišljamo o avtorici, ki je s preprostim, liričnim slogom pisanja jasno potrdila, da je manj lahko več.


26.02.2024

Prof. dr. Igor Saksida: "Šoli oziroma učitelju je treba vrniti avtoriteto"

Decembra 2023 so postali znani rezultati raziskave bralne pismenosti PISA 2022 in pri slovenskih mladostnikih so bili slabši kot doslej: na področju bralne pismenosti je Slovenija zdrsnila pod povprečje OECD, Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Slovenija je dosegla 469 točk, povprečje OECD pa je 476. Poleg tega tudi tudi vse več 15-letnikov ne dosega temeljne ravni bralne pismenosti – v letu 2018 je temeljno raven bralne pismenosti doseglo 82 odstotkov, tokrat le 74 odstotkov mladostnikov. Kje kaže iskati vzroke za slabe rezultate? O čem sploh govorimo, ko govorimo o bralni pismenosti posameznika, kaj vse vključuje? Zakaj je pomembno, da ima neka družba visoko stopnjo bralno pismenih posameznikov? S prof. dr. Igorjem Saksido, predavateljem književnosti na Univerzi v Ljubljani in na Primorskem ter članom maturitetne komisije za slovenščino.


16.02.2024

Erika Vouk: "Pesem se sestavi v glavi, ne pride po zraku"

Erika Vouk, letošnja prejemnici Prešernove nagrade za življenjsko delo na področju pesnjenja in prevajanja, se je rodila v Mariboru leta 1941 in še danes živi tam, kjer so nastajali fragmenti njene poezije, ki jih je pogosto dokončno osmislila v Belem križu nad Portorožem. Nemogoče je preslišati mediteranski pridih v njeni poeziji in spregledati belino, s katero ovija pesmi in metafore, da bi sredi te navidezne razbarvanosti ustvarila mojstrske lirične miniature polne melanholije in miru, a tudi življenjskega erosa. Poseben, prevajalski eros pa jo je več let gnal, da je prevedla drugi del Goethejevega Fausta. Gre za pionirsko delo in velik dosežek, ne le zanjo kot prevajalko in pesnico, temveč za slovenski narod. V Literarni matineji pa nekaj več tudi o tem, kako Eriko Vouk vidijo njeni ustvarjalni kolegi, prijatelji in sopotniki, in o tem, kako poezijo in prevajanje razume sama.


13.02.2024

Dr. Darja Marinšek: "Meni je bistveno to, da ima avtor kaj za povedati in da to stori dobro."

Dr. Darja Marinšek je uveljavljena urednica pri Mladinski knjigi, ureja zbirko Roman, zbirko Kapučino in od nedavnega tudi zbirko Skratka, namenjeno izdajanju krajših pripovednih del uveljavljenih, izbranih avtorjev. S širino, izjemnim vpogledom v dogajanje na sodobnem literarnem trgu, z izbranim okusom in literarnoteoretskim ter literarnozgodovinskim znanjem slovenski literarni prostor bogati z raznolikim naborom prevodnega leposlovja. V ta nabor se je uvrstila tudi razvpita novela Vse to smo videli nizozemske pisateljice Hanne Bervoets, v slovenščino jo je prevedla Stana Anželj, v kateri avtorica srhljivo predstavi ne le temno stran interneta, pač pa tudi temno stran naše stvarnosti – dejstvo, kako globoko, tudi usodno nas lahko zaznamujejo digitalna tehnologija in njene vsebine. Z dr. Darjo Marinšek razmišljamo o tem, kako nastaja program knjižnih izdaj, kako se je v njem znašla novela Vse to smo videli, o zanimivosti kratkih oblik za sodobne bralce, pa tudi o tem, kdo so težkokategorniki.


05.02.2024

Marijan Dović: "Prešernova zavrnitev, da bi prodal slovenščino, je postala eden izmed temeljnih kamnov njegove kanonizacije"

France Prešeren danes velja za največjega slovenskega pesnika. Na obletnico njegove smrti praznujemo osrednji državni kulturni praznik, na obletnico njegovega rojstva pa ta veseli dan kulture. Po njem so poimenovane najpomembnejše državne nagrade za dosežke na področju umetnosti, del njegove pesmi Zdravljica je besedilo državne himne Republike Slovenije, sprejet je v šolske kurikule in še bi lahko naštevali. Kaj vse se je moralo zgoditi, da je Prešeren postal tako rekoč nacionalni junak? Kaj je kulturni nacionalizem? Kako se je Prešernov kult prenašal iz generacije v generacijo? Je kategorija največjega nacionalnega pesnika nekaj, kar je še danes aktualno? O teh vprašanjih razmišljamo z dr. Marijanom Dovićem, višjim znanstvenim sodelavcem na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU ter izrednim profesorjem na Podiplomski šoli ZRC SAZU. Foto: dLib


29.01.2024

Dr. Nadja Dobnik: "Velik pomen Simone de Beauvoir je v izjemnem odpiranju tematik in vprašanj, kjer si vsak išče svoje odgovore"

Pisateljica, filozofinja, politična aktivistka Simone de Beauvoir je kot avtorica najbolj znana po svojem delu Drugi spol iz leta 1949, ki je povzročilo velike premike v razumevanju ženske, v leposlovnem vidiku pa verjetno po romanu Mandarini, za katerega je prejela nagrado Goncourt, in ga imamo tudi v slovenskem prevodu Tomaža Šalamuna. Slabi dve desetletji po izidu knjige Drugi spol je de Beauvoir objavila roman Strta ženska; a če avtorica velja za buditeljico zavesti žensk o njihovi neodvisnosti in moči, da gradijo ter nadzorujejo lastna življenja, se zdi, da omenjeni dnevniški roman prikazuje žensko, ki je pravo nasprotje tega. Ali je temu res tako, razmišljamo s prevajalko Ivanko Sket, ki je podpisala slovenski prevod Strte ženske, in dr. Nadjo Dobnik, prevajalko in urednico založbe Književno društvo Hiša poezije, ki je knjigo izdala.


22.01.2024

Lara Paukovič: "Termin 'avtofikcija' trenutno in to vse bolj pogosto uporabljata samo literarna kritika in založništvo"

Avtofikcija, literarni žanr, ki združuje avtobiografijo in fikcijo, je trenutno ena izmed najbolj priljubljenih literarnih oblik pri bralcih in nič manj pri založnikih. A če se na literarnem trgu ta oznaka zdi precej jasna in neproblematična, si literarna teorija v zvezi z njo postavlja še številna vprašanja, ob njih pa izpostavlja tudi pogosto neenotno rabo tega pojma. Kdaj se je sploh pojavil izraz avtofikcija? Kakšno je njeno razmerje do avtobiografije in zakaj sta oba žanra pomembna za ustvarjalke? Kdaj se začne avtofikcija pojavljati v izvirni slovenski literaturi in kako dobro je raziskana v slovenski literarni teoriji? O teh in še nekaterih drugih vprašanjih bomo razmišljali s pisateljico Laro Paukovič, ki se z avtofikcijo ukvarja v okviru doktorskega študija literarnih ved.


15.01.2024

Dušan Šarotar: "Kot ustvarjalcu se mi zdi ključno, da živimo v obdobju popolne razčaranosti sveta"

Dušan Šarotar je eden izmed tistih pisateljev, ki vse življenje pišejo eno knjigo. Posebnost njegove poetike je zelo kompleksna, razprta in večplastna literarna govorica, v kateri se raztapljajo meje med poezijo in pripovedjo; Šarotarja bi lahko označili tudi za premišljevalca vélikih vprašanj, saj v svojih delih razpira teme, kot so holokavst, vprašanje narave dobrega in zla, smisla življenja, obstoja duše, poslanstva umetnosti. Vse to v morda najbolj koncentrirani obliki doslej odzvanja v njegovi knjigi Nikomah poroča, ki je izšla pri založbi Goga. Delo sestavlja tridesetih lirskih fragmentov, ki jih dopolnjuje vizualna govorica: namreč avtorjeve izbrane fotografije. Čeprav delo nosi kataloško oznako roman se zdi vse kaj drugega kot klasični roman.


08.01.2024

Prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol: "Pomembno je, da tudi znotraj skupnosti razumemo, da smo si različni"

Kdaj se začne izoblikovati identiteta posameznika, s kakšnimi vprašanji se povezuje, v razmerju do koga/česa se posameznik opredeljuje? Kako se oblikuje identiteta otroka, kako nanjo vplivajo prve knjige, s katerimi se, s pomočjo staršev, srečuje – namreč slikanice? Kaj slikanice so in kako v mnoštvu njihove ponudbe danes izbrati dobro? O teh vprašanjih tokrat razmišljamo s prof. dr. Matejo Pezdirc Bartol, predavateljico na oddelku za slavistiko Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani.


25.12.2023

Anja Zag Golob: »Tak dialog s poezijo se mi je zgodil prvič«

Watson, peta knjiga poezije Anje Zag Golob, je konceptualno zasnovana. Avtorica je z njo vstopila v prazno polje naše pesniške tradicije, saj je v njeno središče postavila psa, psa kot »metaforo« in psa kot »meta foro«. Oziroma, z besedami dr. Irene Novak Popov, avtorice spremnega besedila h knjigi: pes v zbirki watson figurira kot mesto, na katerega se lahko pripenjajo številne podobe, metaforični nosilci, pomenska in tematska izhodišča. Knjigo odlikujejo večplastnost, zvočne in jezikovne igre, humor, etična občutljivost in še bi lahko naštevali.


Stran 1 od 10
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov