Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
50 epizod
50 epizod
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Tridesetletna poljska pesnica Joanna Łępicka, rojena v mestecu Lipsk ob meji z Belorusijo, je konec leta 2023 izdala pesniški prvenec z naslovom Delovni zvezek in se z njim uvrstila v ožji izbor za več poljskih literarnih nagrad. Prevajalka, Katarina Šalamun Biedrzycka, igralka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, urednik oddaje Vlado Motnikar. Režiser: Alen Jelen. Posneto februarja 2025.
Lucija Stepančič je po izobrazbi akademska slikarka in restavratorka. V slovenski literarni prostor je stopila kot prozaistka in literarna kritičarka. Leta 2003 je dobila Stritarjevo nagrado za najboljšega mladega literarnega kritika. Piše kratko prozo, romane in poezijo. Njen najnovejši roman z naslovom Kar od nekod je razdeljen na tri dele z naslovi Lili, Saša in Anja, časovno pa je postavljen v osemdeseta leta prejšnjega stoletja ter v obdobje, ko glavne osebe iz mladosti preidejo v zrela leta, 30 let pozneje. Interpret Branko Jordan, režija Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Ana Rozman. Posneto leta 2025.
Lea Ypi (1979) se je rodila in odraščala v Tirani, pozneje pa je v Rimu študirala filozofijo in literaturo. Danes je profesorica politične teorije na London School of Economics in pisateljica. Njeno knjigo Svobodna, v kateri opisuje svoje odraščanje v Albaniji na prelomu dveh političnih ureditev, so prevedli že v 30 jezikov, zanjo pa je prejela številne ugledne mednarodne nagrade. Izbrali smo odlomek iz omenjenega romana v prevodu Sande Šukarov. Prevajalka Sanda Šukarov Režiserka Saška Rakef, Interpretka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strunar, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto leta 2025.
Kaj je poezija? Kaj pomeni živeti pesniško? Kaj so besede? Ob svetovnem dnevu poezije v Literarnem nokturnu s slovenskimi pesniki in pesnicami razmišljamo o poeziji in pesniškem ustvarjanju. Izbrali smo pesmi s poetološko tematiko pesnic Nade Kavčič in Alojzije Zupan Sosič ter pesnikov Toneta Škrjanca, Primoža Čučnika in Gregorja Podlogarja. Avtorji literarnega dela: Primož Čučnik, Nada Kavčič, Alojzija Zupan Sosič, Gregor Podlogar, Tone Škrjanec; režiserka: Saška Rakef; interpreta: Sabina Kogovšek in Gregor Zorc; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2025.
Na mednarodni dan frankofonije poslušamo verze iz najstarejšega obdobja francoske književnosti, ko so nastajali srednjeveški viteški romani truverjev. Najpomembnejši izmed njih je bil Chrétien de Troyes, avtor več besedil, med katerimi je tudi Vitez z levom ali roman o Yvainu. Imamo ga v izvrstnem prevodu Marije Javoršek. V odlomku bomo slišali, kako se Yvain bojuje z vitezom, ki je napadel njegovega bratranca: zvabi ga v grad v past, tam pa se Yvain zaljubi v gospodarico Laudine. Srednjeveška viteška ljubezen ima nam, daljnim potomcem, veliko povedati o nas samih, poudarja pisec spremne besede v knjigi Vitez z levom ali roman o Yvainu, pesnik Boris A. Novak. Interpret je Rok Kunaver. Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc, mojster zvoka: Andrej Kocan, režiser: Jože Valentič, urednica oddaje: Tadeja Krečič Scholten, produkcija leta 2011.
Ob svetovnem dnevu pripovedništva bo v središču pozornosti zbirka novel Dekameron Giovannija Boccaccia, ki ima v svojem središču prav pripovedovanje zgodb. V Dekameronu je Boccaccio sicer naslikal vsakodnevno življenje najrazličnejših slojev italijanske družbe 14. stoletja. Iz dela veje ostra kritika srednjeveškega sveta in duha, obenem pa je v njem zaznati tudi novo veselje do razumnega, bolj človeškega življenja in trdno zaupanje v možnost prenovitve. Ena takih sil, s katero bi jo bilo mogoče doseči, je za Boccaccia ljubezen v vseh oblikah, od strastne erotične do plemenite in čiste ljubezni do bližnjega. Kratka zgodba, ki smo jo izbrali, pripoveduje o nočnih prigodah mladeničev Pinuccia in Adriana. Prevod Andrej Budal, interpretira dramski igralec Željko Hrs, redakcija ponovitve Tesa Drev Juh, produkcija 2014.
Neža Vilhelm je profesorica latinščine in grščine. Kot svobodna prevajalka največ časa namenja prevajanju filmov, knjig pa tudi pesmi. Na knjižnem področju jo med drugim poznamo po njenih prevodih poezije Jennifer Clement. V zadnjem času pa je začela tudi sama ustvarjati – predlani je v zbirki Sončnica, vsa nora od svetlobe pri založbi Hiša poezije izšel njen pesniški prvenec Sotto voce. Njene pesmi so prvinski klic samoiskanja, iskanja svojega mesta v svetu in v resnici njune nujnosti. Iskanje, tokrat nekoliko drugače, nadaljuje tudi v svojem novem ciklu pesmi Sanje – cikel je obračun s samo sabo in preteklostjo. Interpretka Vesna Jevnikar, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Tom Veber deluje na številnih področjih umetniškega ustvarjanja: je vizualni umetnik, performar, predvsem pa verjetno pesnik. Poezijo objavlja v revijah in jo uprizarja na pesniških slamih in drugih prireditvah. Leta 2019 je izšel njegov prvenec Točka preloma. Njegove pesmi so vključene v domače in tuje pesniške antologije, predvsem tiste, v katerih so objavljeni ustvarjalci in ustvarjalke s področja LGBTQ+. Druga pesniška zbirka Toma Vebra Do tu sega gozd je izšla leta 2021. V Literarnem nokturnu se predstavlja z nekaj še neobjavljenimi pesmimi. Interpretacija Branko Jordan, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, režija Alen Jelen. Produkcija leta 2025. Redaktorica Staša Grahek.
Tatjana Plevnik je mojstrica kratke zgodbe (o tem priča njena zbirka Vabe: zbirka nepovezanih zgodb, v kateri vsaka stoji in pade samo zaradi svojih zaslug) in lucidna učiteljica kreativnega pisanja (o tem pa njen učbenik Pišmeuk: prišepnica za kreativno pisanje). Zato vabljeni k poslušanju njene gibčne, humorne, morda vizionarske, pa tudi nespodbudne ... kratke zgodbe Konec zgodovine. Režiserka je Saška Rakef, interpretka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje je Marko Golja. Produkcija leta 2025.
Pesnica in performerka Antonella Bukovaz se je rodila leta 1963 v vasici Topolôvo v Benečiji, skoraj opuščeni vasici ob slovensko-italijanski meji, ki pa poleti postane eno izmed kulturnih središč beneških Slovencev. Pesniški prvenec Tattoo je objavila leta 2006, pozneje se je posvetila predvsem raziskovanju odnosa med besedami, zvokom in podobami. V poetični refleksiji z naslovom Mêd, za katero je pred leti prejela nagrado kristal Vilenice, pripoveduje o izkušnji življenja ob meji, pravzaprav med dvema državama. "Na nobenem drugem kraju ni tako jasno, da resničnosti ni, temveč je samo njena interpretacija," ugotavlja. Prevajala Veronika Simoniti, igralka Martina Maurič Lazar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Vlado Motnikar. Režiserka Ana Krauthaker. Posneto septembra 2017.
Anton Pavlovič Čehov je prve humoristične skice začel pisati že v gimnaziji, vendar se niso ohranile, ker jih je uničil – znani so samo njihovi nenavadni naslovi, na primer Obriti sekretar z revolverjem. Objavljati je začel v prvih letih študija medicine, okrog leta 1880, v različnih moskovskih in peterburških listih. V letih od 1883 do 1886 je objavil tudi po več kot sto dvajset različnih zgodb in podlistkov na leto – s honorarji je pomagal preživljati obubožano družino. Ne glede na hitrost pisanja – kot je pripovedoval, za nobeno izmed teh zgodnejših besedil ni potreboval več kot štiriindvajset ur pisanja – je večinoma napisal izvrstne zgodbe. Prevod Marjan Poljanec, interpretacija Željko Hrs, glasbena oprema Nina Kodrič, ton in motaža Jon Čergan, režija Klemen Markovčič. Posneto 2021. Redakcija Matej Juh, Staša Grahek.
Ves opus Milana Jesiha priča o avtorjevem posluhu za jezik, o izjemni ustvarjalni domišljiji – tudi pri kovanju novih besed ali besednih zvez –, o obvladovanju zahtevnih formalnih verznih ali pesniških oblik ter redkem, dragocenem občutku za humor in samoironijo. To odlikuje tudi sedem Jesihovih nenaslovljenih pesmi – eno izmed njih namenja 12. marcu oziroma gregorjevemu. Interpret Matija Rozman, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, mojster zvoka Nejc Zupančič, urednika oddaje Tina Kozin in Matej Juh. Produkcija 2014.
Črtico Pomlad je napisal mladi slovenski avtor Benjamin Fele iz Šmartna pri Litiji, ki je sicer tudi pesnik. Besedilo razkriva avtorjev izjemen občutek za opazovanje, za najmanjše vzgibe, ki niso nepomembni za to, kar se dogaja v človeku, oziroma so del celote, iz katere lahko nastane nov organizem, zgrajen iz besed. Igralec Saša Tabaković, režiserka Ana Krauthaker, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Češki pesnik Janu Skácel je kot mlad dejal, da noče biti pesnik, toda pozneje je postal eden najznamenitejših predstavnikov češke lirike 20. stoletja. Skácel se je rodil leta 1922 v Brnu; svojo pot k poeziji je odkril med prisilnim delom v času druge svetovne vojne, ko mu je poezija v pismih staršem postala edini mogoč način svobodnega izraza, ne da bi ga cenzura pri tem prestregla. Skácel je dejal, da se je, preden je po vojni našel delo, vrnil k poeziji zato, da bi si prislužil nekaj denarja za škatlico cigaret, potem pa se pisanju ni več odrekel. Kmalu po sovjetski invaziji na Češkoslovaško so mu prepovedali objavljanje. Njegovo delo se je od sedemdesetih let naprej tajno širilo med bralci in leta 1989 – tik pred smrtjo – je zanj prejel dve nagradi, eno so predstavili pri nas na Vilenici. Jan Skácel je umrl deset dni pred žametno revolucijo leta 1989. Izbrala in prevedla Eli Škaler, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Marcello Potocco je slovenski literarni komparativist, literarni teoretik, pesnik in prevajalec. Dela kot docent za književnost na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem ter kot znanstveni sodelavec na tamkajšnjem Inštitutu za medkulturne študije. Je član Društva slovenskih pisateljev. Izdal je šest pesniških zbirk, nazadnje, pred tremi leti, knjigo z naslovom Odisej(ka) v labirintu. Njegova poezija je prevedena v številne jezike. Za zbirko Popravki pesniške zbirke je bil leta 2008 nominiran za Veronikino nagrado, za zbirko "Via Francigena" pa leta 2012 za Jenkovo nagrado. V Odisej(ki) v labirintu je nadaljeval svojo neointimistično poetiko, v pesmih, ki ju bomo slišali v nocojšnjem Literarnem nokturnu, pa se odpravlja na nekoliko drugačno pot. Pesmi govorita fiktivna lirska subjekta, indijanski poglavar Poundmaker in general Luigi Cadorna, naslova imata po datumih ter krajih rojstva in smrti lirskih govorcev, vanju pa je vpleten tudi tuj, po navadi naravnogovorski jezik lirskega subjekta. Interpret Branko Jordan, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Romana Ercegović je doktorica znanosti na področju dramaturgije, gledališka in literarna ustvarjalka ter ustanoviteljica Obrednega gledališča Duša Zemlje. Vse svoje življenje teoretično in praktično raziskuje fenomen obrednega gledališča. Ustvarila je tudi nekaj tovrstnih avtorskih predstav, kot so Molitev Zemlji, Elektra, Bela Bizonka, Marija Magdalena in Persefona, zgodba o ljubezni do sebe. Tako kot v njenih predstavah jo tudi v pesniški zbirki z naslovom Tolmuni nežnosti, v kateri je združila moči z likovno umetnico Simono Čudovan, zanimajo globine ženske duše in njene raznovrstne osebnosti. Izbrali smo tri daljše pesmi iz zbirke Tolmuni nežnosti s tematiko o svetosti življenja, globini duševnosti, premisleku o ženski duši in ženskah prednicah. Interpretka Ana Facchini, režiserka Renata Vidič, asistent režije Alen Jelen, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Jadranko Oblak, urednica oddaje Ana Rozman, Petra Tanko. Produkcija 2022.
Jovica Ivanovski se je rodil leta 1961 v Skopju v Makedoniji, danes je med najbolj prepoznavnimi in priljubljenimi sodobnimi makedonskimi pesniki. Piše izrazito narativno, urbano poezijo, ki jo odlikujejo lucidnost, humor, karikiranje, ironija in samoironija. V slovenščini lahko beremo knjigo njegove izbrane poezije z naslovom Ostanite še malo, ki je v prevodu Aleša Mustarja leta 2020 izšla pri Literarnoumetniškem društvu Literatura. Avtor prevoda: Aleš Mustar; režiser: Klemen Markovčič; interpret: Urban Kuntarič; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija 2025.
Eden največjih umetnikov vseh časov, avtor kipov, kot so David, Mojzes in Pieta, fresk na stropu sikstinske kapele, kupole bazilike svetega Petra v Vatikanu in številnih drugih umetnin, je že v mladih letih tudi pesnil. Petnajsti sonet se začne s kitico: "Kipar, če je pri nas še v taki čisli, / ustvari to samo, kar marmor skriva, / le to izkleše roka utrudljiva, / ki se njegovi pokori zamisli." A pozneje se razvije v ljubezensko poezijo. Prevajalec je Alojz Gradnik, igralec Pavle Ravnohrib. Posneto marca 2010.
"In če vsi pozabijo", zgodba o identiteti, tujstvu in nerazumevanju, je romaneskni prvenec Selme Skenderović. Mlada pisateljica poezijo in prozo objavlja na različnih literarnih platformah in v zbornikih. Kot najmlajša avtorica je pri 19 letih zmagala na Festivalu mlade literature Urška 2020. Leto pozneje je izšel njen prvenec kratke proze Zakaj molčiš, Hava?, ki je že preveden v več jezikov. Izbrali smo odlomek iz omenjenega romanesknega prvenca, in sicer iz poglavja z naslovom Tedensko šopingiranje, v katerem sta spretno in humorno povezani tema tujstva in socialna problematika. Interpretka je Vesna Jevnikar, režija Alen Jelen, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025.
Sebastian Branta (1457 ali 1458 521), nemški humanist in satirik, ni nič kaj karnevalsko razpoložen ali navdušen nad pustnimi šemami. Nasprotno: kritizira jih, sramoti in opominja, ker "v tem svetem času, ko naj vsak se pôsti, vam, norcem, ni norosti še zadosti," pravi. Brantove verze je izvrstno poslovenila Marija Javoršek, interpretira jih Kristijan Muck, Režiserka Elza Rituper. Posneto leta 1997.
Neveljaven email naslov