Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Literarni nokturno

51 epizod

Literarni nokturno

51 epizod


Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.

30.04.2025

Annie Dillard: Pesmi

Tridesetega aprila 1945, torej pred natanko 80 leti, se je v Pittsburghu rodila Annie Dillard, ki je kmalu po vstopu v svet literature s pesniško zbirko Vozovnice za molilno kolo sredi sedemdesetih prejela Pulitzerjevo nagrado za stvarno literaturo. Dobila jo je za delo Romarka pri Tinker Creeku, v katerem gre za kontemplacijo narave in življenja blizu njenega domovanja v Apalačih, za razmislek o samoti, veri, pisanju, stvarjenju, favni, flori ... Izvor tudi preostalega njenega pisanja je pogosto stik z naravo, v kateri prepoznava krutost in ostre robove, po drugi strani pa neizmerno lepoto. Nokturno prinaša dve pesmi Annie Dillard z naslovom Bivak in Farmarjeva hči. Prevajalka: Miriam Drev, igralka: Asja Kahrimanović, režiserka: Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar, mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Leto nastanka: 2019. Redaktorici: Staša Grahek in Maja Žvokelj.


29.04.2025

Leonor Fini: Oneiropomp

Leonor Fini je življenjska pot vodila iz rodnega Buenos Airesa prek Trsta do Pariza, kjer se je leta 1931 ustalila in uveljavila kot nekonvencionalna slikarka, upodobljajoča usodne ženske in skrivnostne živali, zlasti mačke. Z obsežnim in osupljivim slikarskim opusom se uvršča med klasike nadrealizma, napisala pa je tudi nekaj proznih del. Iz kratkega romana z naslovom "Oneiropompe" (kar pomeni: Prinašalec sanj), ki je izšel leta 1978, smo izbrali odlomek. Prevajalec Aleš Berger, interpret Timotej Novaković, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.


28.04.2025

Timotej Novaković: Inokulum

Mladi slovenski pesnik in igralec Timotej Novaković je študij igre končal leta 2019 na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. S pisanjem poezije se je začel ukvarjati v zgodnjem srednješolskem obdobju in kmalu začel objavljati v literarnih revijah, med drugim v Poetikonu, Novem zvonu in na portalu LUD Literatura. Ob njegovem prvencu Inokulum, iz katerega so izbrane pesmi, je Miklavž Komelj zapisal, da je vesel, "ko nekdo dojema poezijo kot delovanje ‒ in to kot delovanje ob pomoči dvoumnosti, povzročanja učinkov z nasprotji, dekonstrukcije mehanizmov smisla /.../ Vidi mozaik, ki razpada, on pa vzame kamenčke v pest in jih meče naokoli, da bi nastala nova podoba". Zbirka Inokulum je izšla lani jeseni pri Ljudskem muzeju Rogaška Slatina, Zbirka KunstHaus. Interpret je Timotej Novaković, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Matjaž Miklič, urednik oddaje pa Matej Juh. Produkcija leta 2025.


27.04.2025

Valentin Polanšek: Bratovska jesen

Ob dnevu upora proti okupatorju smo iz slovenske literarne zgodovine izbrali odlomek iz drugega dela zgodovinskega romana Bratovska jesen (Drava, 1982) pisatelja in pesnika Valentina Polanška (1928‒1985). Svet, v katerega nas najpogosteje vodi v svojih delih, je južni del Podjune, svet pod Peco, Olševo, Kočno, Košuto in Obirjem, problematika pa je širša, ne krajevno obarvana. Polanšek izhaja, kot je sam rad pripovedoval, "iz naplavine kmečkega proletariata, ki se je suval za vsakdanji kruh". V Celovcu je končal učiteljišče in bil potem ravnatelj na osnovni šoli na Obirskem. Zgodba romana Bratovska jesen postavlja v središče dva glavna junaka, Domna in Matevža, ki sta resnični osebi. Valentin Polanšek ju je v spremnem zapisu na zavihku knjige takole predstavil: "Bila sta sinova bajtarjev, vedre narave, pevca in narodnjaka, priljubljena pri vseh domačinih. (…) V najlepših fantovskih letih sta kot partizana žrtvovala svoji življenji. Mrtvega Domna so na Komnu sežgali, Matevža pa so ubili poleg domače bajte in lastni oče ga je decembra 1944 zakopal, spomladi 1945 pa ga je dal prepeljati na kapelsko pokopališče". Interpret Timotej Novaković, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025.


26.04.2025

Matej Bor: Hej, brigade

Ob dnevu upora proti okupatorju, prazniku, s katerim ohranjamo spomin na slovenski upor v letih druge svetovne vojne, smo v Literarni nokturno uvrstili nekaj partizanskih pesmi pesnika, pisatelja, dramatika in prevajalca Shakespearja Mateja Bora. Izbrali smo jih iz obsežne tetralogije Slovensko pesništvo upora. Ta s svojim obsegom in raznovrstnostjo priča, da uporniki niso pustili, da bi jim okupator prepovedal materinščino, še več: svojo zavezo slovenskemu jeziku so potrdili tudi s poezijo. Interpret je Matija Vastl, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, mojster zvoka Nejc Zupančič, urednika oddaje pa Marko Golja in Matej Juh. Produkcija leta 2014.


25.04.2025

Janez Ramoveš: Skuz okn strejlam kurente

Janez Ramoveš, ki bo letos septembra dopolnil šestdeset let, že več kot trideset let ustvarja edinstveno in prepoznavno pesniško poetiko, zaznamovano s poljanskim narečjem. Ramoveš je prvo pesniško zbirko Božjastnice izdal leta 1990. V njej pa avtor že nakazuje motivni svet in pesniško senzibilnost, ki ju je z vso umetniško močjo razvil v poznejših zbirkah, kot so Poročilo iz geta (2001), Staroselski ciklus (2006), Čreda (2010) in Skuz okn streljam kurente (2012). Tudi v tej Ramoveš uporabi poljansko narečje, da na humoren, ponekod pa tudi temačen način upesni lokalne teme. V okviru petkovega ciklusa Na valovih humorja objavljamo nekaj pesmi iz te zbirke v avtorjevi interpretaciji iz leta 2014. V njih še posebej izstopa tematika poljanske doline in njenih zgodb, ki jih piše življenje. Interpret Janez Ramoveš, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Gašper Loborec, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.


24.04.2025

Anthony Trollope: Pod zvoniki Barchestra

Angleški pisatelj Anthony Trollope se je rodil 25. aprila 1815 – torej pred 210 leti v Londonu, umrl pa decembra 1882. Pod zvoniki Barchestra, roman, iz katerega smo izbrali odlomek za Literarni nokturno, je izšel leta 1857. Trollope je sledil Thackerayevi literarni tradiciji, bil je naklonjen tradicionalnim vrlinam angleškega plemstva in je preziral aroganco višjih srednjih razredov. Toda v romanu Pod zvoniki Barchestra je šibal predvsem angleško cerkev, njene slabosti in nasprotja znotraj nje. Odlomek iz prvega poglavja romana z naslovom Kdo bo novi škof. Interpret Brane Grubar, prevajalec Izidor Cankar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Nejc Zupančič, režiser Alen Jelen. Produkcija 2015. Redakcija Staša Grahek.


23.04.2025

Alberto Manguel: Knjižnica ponoči

Alberto Manguel je v Argentini rojen svetovljanski književnik, izreden ljubitelj knjig in strasten bralec, to vse pa izkazuje v svojih delih: Zgodovini branja, Knjižnici ponoči, Slovarju izmišljenih krajev ali spominsko-esejističnem delu Z Borgesom, če naštejemo le nekatere naslove. Ob svetovnem dnevu knjige smo za Literarni nokturno izbrali odlomek iz njegove Knjižnice ponoči, v kateri se Manguel poglablja v knjižnico – v prostor, ki ga zelo dobro pozna, saj je bil direktor argentinske nacionalne knjižnice. Hkrati pa v besedilu zgradi tudi slavospev knjigam, ki so seveda osnova vseh knjižnic. Delo je dostopno tudi v slovenščini, leta 2011 ga je za Cankarjevo založbo poslovenila Nada Grošelj. Interpret: Brane Grubar, prevajalka: Nada Grošelj, režiser: Alen Jelen, glasbena oprema: Nina Kodrič, mojster zvoka: Nejc Zupančič. Leto nastanka: 2015. Redaktorja: Gregor Podlogar, Maja Žvokelj.


22.04.2025

Basman Aldiravi: Pesmi

Basman Aldiravi je pesnik mlajše generacije iz Gaze. Piše v angleščini in arabščini. Njegova poezija izhaja v različnih revijah in na spletnih platformah, kot sta ArabLit in We Are Not Numbers. Sedmi oktober 2023 ga je "ujel" v Egiptu, kjer je bil na strokovnem izpopolnjevanju, po poklicu je namreč fizioterapevt. Vse predstavljene pesmi je Basman Aldiravi napisal v času genocida v Gazi. Tri pesmi, v izvirniku napisane v arabščini, je Katja Zakrajšek prevedla po angleških prevodih Elete N-F, Sarah Lasoye in Marcie Lynx Qualey, preostale tri pa so bile izvirno napisane v angleščini in iz nje tudi prevedene. Prevajalka Katja Zakrajšek, režiser Klemen Markovčič, interpret Matej Puc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2025.


21.04.2025

Jože Cukale: Krik iz tujine

Misijonar in pesnik Jože Cukale se je rodil 27. aprila 1915 na Vrhniki, umrl pa leta 1999 v Kalkuti v Indiji. Po ljudski šoli na Vrhniki je končal Škofijsko klasično gimnazijo v Ljubljani. Pesmi je začel objavljati že v dijaških letih, tudi v revijah Mladika ter Dom in svet. Leta 1940 je končal bogoslovje in postal kaplan v Gornjem Logatcu, kjer je ostal do konca druge svetovne vojne. Maja 1945 se je pred novim političnim režimom umaknil čez Ljubelj in prišel v taborišče v Trevisu. Njegova brata sta bila ubita v Kočevskem rogu. Po letu dni službovanja v treviški škofiji je odšel v Rim, kjer se je odločil za azijske misijone. Vstopil je v jezuitski red; leta 1950 je kot zadnji misijonar odpotoval v Bengalijo, kjer je deloval do smrti. Interpret Ivan Rupnik, glasbena opremljevalka Larisa Vrhunc, režiserka Elza Rituper. Posneto leta 2000. Redakcija Andrej Arko, Staša Grahek.


20.04.2025

In memoriam - Neža Maurer: Samotnost

Poslovila se je ena osrednjih slovenskih ustvarjalk Neža Maurer. V njenih pesmih za odrasle prevladujeta intimistična in ljubezenska vsebina, v pesmih za mladino pa predvsem narava in živalski svet. Za mladino je napisala tudi več radijskih in televizijskih oddaj in pripovedi. Rodila se je leta 1930 v Podvinu pri Polzeli. Leta 1960 je diplomirala iz slavistike na ljubljanski Filozofski fakulteti in nato delala v pedagoškem poklicu, bila je urednica na Televiziji Ljubljana, novinarka in urednica pri različnih revijah. Za svoje delo je prejela več priznanj, med drugim nagrado Prešernovega sklada, Groharjevo nagrado za življenjsko delo in zlatnik poezije za življenjsko delo. Bila je tudi Slovenka leta 2008. Poklanjamo se ji z ciklom njenih pesmi z naslovom Samotnost. Interpretka Vesna Jevnikar, režiser Igor Likar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, urednika oddaje Andrej Arko in Matej Juh. Produkcija 2000.


19.04.2025

Petra Koršič: Bog z mano

Zbirka Bog z mano pesnice, literarne kritičarke in urednice Petre Koršič je izšla leta 2021. V njej je pesnica za svojega sopotnika skozi življenjske izkušnje vzela Boga, o njem premišljuje in ga nagovarja. Interpretka: Maja Sever, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, tonska mojstra: Miha Klemenčič in Mirta Berlan, urednica oddaje: Tadeja Krečič Scholten in Ana Rozman, leto nastanka: 2020.


18.04.2025

Filomena – Anja Mugerli: Tango za vse

Pet let je že od začetka pandemije. Takrat smo v okviru literarnega programa na Radiu Slovenija na pobudo Natalije Šimunovič oblikovali poseben cikel z naslovom Dekameron C-19, ki je bil premierno na sporedu aprila in maja 2020. Slišali smo enajst zgodb devetih slovenskih avtorjev, od februarja in aprila leta 2021 pa še dvanajst. Okvirna zgodba prvega cikla se je dogajala v hotelski karanteni na robu smučišča, v drugem ciklu pa so si ljudje zgodbe pripovedovali virtualno ali, v obdobju poletnega rahljanja ukrepov, v hiši blizu ljubljanskega Rožnika. Šlo je za edinstven pisateljski poskus sobivanja v skupni fikciji z vodilnim motivom, odnosom med duhom in telesom, boccaccievskim poudarkom na telesu in blagem humorju ali popoprani komiki. V zgodbi Tango za vse, s katero smo začeli drugi ciklus zgodb in ki jo bomo zdaj slišali, ena izmed pripovedovalk, Filomena (v resnici Anja Mugerli) humorno pripoveduje o osamljenosti in želji po dotiku. Maja bosta na vrsti še dve zgodbi, Mateje Perpar v vlogi pripovedovalke Emilije in Zorana Kneževića, ki se je skril za skivnostni lik Giovannija. Interpretka je Lara Janković, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojstrici Mirta Berlan in Sonja Strenar, urednik oddaje pa Matej Juh. Produkcija leta 2021.


17.04.2025

Nikos Kazantzakis: Zadnja skušnjava

Grški pisatelj Nikos Kazantzakis je pri nas znan predvsem kot avtor romanov Grk Zorba in Kapitan Mihalis. Njegov roman Zadnja skušnjava, zgodovinski roman, v katerem smo priča Jezusovemu vstopu v javno življenje in v katerem spoznavamo njegove značajsko različne učence, predvsem pa odločitev, da se žrtvuje na križu, je izšel dve leti pred avtorjevo smrtjo leta 1957. Roman je navdihnil ameriškega režiserja Martina Scorseseja, da je leta 1988 posnel film Zadnja Kristusova skušnjava. Prevajalec Jaroslav Novak, režiserka Špela Kravogel, interpret Primož Pirnat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2025.


16.04.2025

Philip Whalen: Koordinate

Ameriški pesnik Philip Whalen (1923–2002) je bil med drugim zen budistični menih, predvsem pa ključna figura sanfranciške pesniške renesanse, ki je nastala ob koncu petdesetih let prejšnjega stoletja na ameriški zahodni obali. Bil je tudi tesno povezan s pesniki beatniške generacije. Izdal je približno dvajset knjig pesmi, po smrti pa je leta 2007 izšla še knjiga njegovih Zbranih pesmi. Njegova edinstvena in neredko čudaška poezija je neposreden, odkrit, humoren, na trenutke pa tudi nenadzorovan tok misli in besed, ki jih je Whalen, kot je nekoč sam izjavil, zapisoval po načelu "kar hoče roka, ki premika pisalo po papirju, povedati". Objavljamo nekaj njegovih pesmi, ki ponazarjajo vse omenjeno. Prevajalec Tone Škrjanec, interpret Primož Pirnat, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.


15.04.2025

Marjan Strojan: V parku, mesec

"Hribi, oblaki, lepe pozdrave," tako je pesnik in prevajalec ter naš nekdanji radijski sodelavec Marjan Strojan dal naslov pesniški zbirki, ki jo je izdal pred šestimi leti, pripravlja pa že novo z naslovom V parku, mesec. Iz nje smo izbrali nekaj pesmi, v katerih prehaja od ljubezenske tematike do bivanjskih vprašanj, skratka, od erosa do tanatosa na izrazito svež, inovativen način – če ne verjamete: kot poslušalci boste najbrž enako osupnili nad pesniškim pogledom na slovite zvezdnike Yvesa Montanda, Giana Mario Volontèja in Alaina Delona kot nad podobo brenčeče nočne žuželke. Interpret Primož Pirnat, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.


14.04.2025

Andreja Vidmar: Kako je z upanjem

Pesnica Andreja Vidmar je profesorica angleškega jezika na Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška v Mariboru. Novembra 2023 je pri Hiši poezije v okviru natečaja Sončnice izšla njena prva pesniška zbirka Iz nedotika. Poezija jo zanima tudi na ravni izobraževalnega procesa, saj njeno vključevanje v pouk daje možnost odpiranja tem, ki so ključne v tem obdobju razvoja mladega človeka. Podobne ustvarjalne dejavnosti izvaja tudi v Ugandi, v begunskem centru Hope of Children and Women – Victims of Violence (Upanje za otroke in ženske – žrtve nasilja) v predmestju Kampale, kamor bo letos odšla tretjič zapored. V sodelovanju s Forumom za enakopraven razvoj tam pomaga pri ustanavljanju mladinskega centra, poučuje kreativno pisanje in angleščino. Oba sta v procesu učenja postala eno izmed sredstev opolnomočenja mladih odraslih, ki so zaradi vojn, konfliktov ali drugih težkih okoliščin v begunski center prišli iz sosednjih afriških držav. Nekatere pesmi, ki smo jih izbrali za Literarni nokturno, odsevajo stik z življenjem v podsaharski Afriki – motivi iz narave in vsakdanjega življenja sicer prikazujejo drug svet, a hkrati v njih prepoznamo tudi svoje osebne odnose in stiske. Interpretka Tina Resman Lasan, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.


13.04.2025

François Mauriac: Palmove veje

Cvetna nedelja je praznik Jezusovega prihoda v Jeruzalem teden dni pred veliko nočjo. Izbrali smo poglavji iz knjiige Jezusovo življenje francoskega pisatelja Françoisa Mauriaca, v katerih opisuje gostijo pri farizeju Simonu nekaj dni pred veliko nočjo in prihod v Jeruzalem, kjer Jezusa pozdravljajo s palmovimi vejami. Francoski pisatelj, pesnik, kritik in novinar François Charles Mauriac se je rodil leta 1885 in umrl 1970; bil je član Francoske akademije, leta 1952 je dobil Nobelovo nagrado za književnost. Sprva je podpiral desno monarhistično gibanje Action française, potem pa se je med špansko državljansko vojno obrnil na levo in kritiziral Katoliško cerkev zaradi podpore generalu Francu. Med drugo svetovno vojno je kratek čas podpiral Petainov kolaboracionistični režim, že leta 1941 pa se je pridružil odporu. Mauriac je eden izmed francoskih katoliških pisateljev, ki pogosto grdo resničnost sodobnega življenja obravnavajo v luči večnosti. V središču njegovih del je verna duša, ki se spopada s problemi greha, milosti in odrešenja. V slovenščino imamo prevedenih več njegovih del: Otrokova daritev, Terezina krivda, Rodnica in Jezusovo življenje, ki jo je Mauriac napisal leta 1937. Izhajajoč iz Svetega pisma Mauriac vodi bralca skozi Jezusovo življenje od otroštva do smrti in vstajenja. Prevod Vlado Roštè, intepretacija Aleš Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, režija Saška Rakef. Produkcija 2025. Redakcija Staša Grahek.


11.04.2025

Graham Greene: Tretji človek

Leta 1949 je britanski filmski režiser Carol Reed posnel svoj najboljši film, zimzeleni triler Tretji človek po scenariju Grahama Greena. Uspeh filma (zmagal je v Cannesu) je prepričal scenarista, da je scenarij predelal v kratek roman, ki se najverjetneje ne more kosati s filmom, vendar zagotovo ni slab. Tudi v romanu prispe na povojni Dunaj Rollo Martins, ameriški pisatelj žanrskih romanov, in se tam zaplete v še kako nevarno igro. V primerjavi z njo je zagata, ki jo doživi na literarnem večeru, posrečena šala. Prevajalka Seta Oblak, režiser Saška Rakef, interpret Aleš Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Posneto leta 2025.


10.04.2025

Mira Mihelič: Četrtek, 10. april

Slovenska pisateljica, prevajalka, dramska pisateljica Mira Mihelič je roman April napisala leta 1959. To je bilo njeno tretje romaneskno delo in ima značilnosti dnevniškega ljubezenskega romana. Izbira take oblike se kaže kot predhodnica njenih poznejših književnih del, v katerih razvija notranji monolog kot temeljno pripovedno tehniko. Dogajanje – večinoma v meščanski hiši na Starem trgu v Ljubljani – je osredotočeno na glavno junakinjo Izo, njen neuspeli zakon in nesojenega ljubimca; odnosi so spleteni večinoma znotraj družinskih vezi, največ pozornosti namenja babici, ki je tudi lastnica hiše, v kateri živi z možem, in materi, ki se je od hčere čustveno in družbeno z drugim možem oddaljila. Iz pripovedi veje močno vzdušje, v katerem skoraj otipljivo začutimo vlago in zatohlost meglene Ljubljane in hiše pod grajskim hribom. To izvira tako iz togih in preživelih meščanskih vzorcev, pohlepa in ljubosumja, kot iz poznejših razmerij med vojskujočimi se stranmi v drugi svetovni vojni. Ta zatohlost romaneskno junakinjo Izo duši in njen lik se zdi kot ujet v kletko brez izhoda. Med vrsticami prebiramo kritiko zahajajočega meščanstva ter klic po pristnem življenju. Pripravili smo odlomek iz zapisa v Četrtek, 10. aprila. Prebrala ga je Ajda Pirtovšek, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič, režija Saška Rakef. Literarni nokturno je pripravila Petra Tanko. Posneto leta 2025.


Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov