Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
55 epizod
55 epizod
Literarni večer je oddaja, ki predstavlja tako pesnike kot prozaiste vseh časov. V oddaji slovenski avtorji pogosto sami interpretirajo svoja dela.
Osmi junij je državni praznik, dan Primoža Trubarja, ki naj bi se po nekaterih virih rodil na ta dan leta 1508; umrl je leta 1586. Literarni večer z naslovom V temi je luč prinaša dramatizacijo osebnih, v nemščini napisanih pisem začetnika naše književnosti. Oddaja je nastala ob 400. obletnici izida Dalmatinove Biblije, s katero je Trubarjev učenec okronal prizadevanja svojega učitelja. Iz pisem bolj kot sicer iz drugega Trubarjevega dela odsevajo zmagoslavja in osebne stiske človeka, ki je utemeljil slovensko pisno kulturo. Avtor oddaje Marjan Strojan, prevajalec Mirko Rupel, interpreta Boris Kralj in Boris Ostan, glasbeni opremljevalec Peter Čare, ton, montaža in režija Metka Rojc. Leto nastanka 1984. Urednika oddaje Marjan Strojan in Staša Grahek (ponovitev).
Spominjamo se francoske pisateljice Marguerite Yourcenar. Bila je svetovljanka, intelektualka, prva ženska v Francoski akademiji. Pisala je intelektualne, filozofsko-zgodovinske romane v baročnem slogu, v katerih je obravnavala splošno človeške probleme. Avtorica oddaje je Nataša Varušak, prevajalci Marija Javoršek, Vital Klabus, Saša Jerele in Nataša Varušak, interpreti Vesna Jevnikar, Vojko Zidar in Marko Mandić, bralca pa Barbara Zupan in Jure Franko. Glasbeni opremljevalec je Marko Stopar, ton in montaža Staš Janež in Matjaž Miklič, režiral je Igor Likar. Leto nastanka: 2003. Urednici oddaje sta Tina Kozin in Staša Grahek. (Gre za ponovitev).
Jean Iris Murdoch je ena pomembnejših angleških pisateljic in filozofinj dvajsetega stoletja. Leta 1938 je Murdochova prejela štipendijo za študij na Oxfordski univerzi in diplomirala z odliko iz antične zgodovine, grščine, latinščine in filozofije. Profesionalno se je ukvarjala s filozofijo in z literaturo. Njena osrednja filozofska knjiga Suverenost dobrega, prevedena tudi v slovenščino, je izšla leta 1970. Poleg filozofskih knjig je pisala tudi leposlovje. Levji delež njenega literarnega opusa so romani – teh je ustvarila kar šestindvajset. V slovenščino so prevedeni Grad iz peska, Nepriznana roža, Samorog in Črni princ. V Večeru predstavljamo tri, ki še niso prevedeni: literarni prvenec V mreži, roman Morje, morje, za katerega je avtorica prejela bookerja, in njeno zadnje delo Jacksonova dilema. Literarni večer je pripravila pisateljica, prevajalka in literarna publicistka Tina Vrščaj, Stritarjeva nagrajenka in z romanom Na klancu nominirana za kresnika. Avtorica literarnega dela Jean Iris Murdoch, avtorica oddaje in prevoda Tina Vrščaj, režiserka Irena Glonar, bralka Jasna Rodošek, interpret Aleš Valič, interpret Zvone Hribar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2012.
Francoska avtorica Sophie Daull se slovenskim bralcem predstavlja z večplastnim romanom Na perišču, ki je leta 2022 izšel pri založbi Malinc. V njem eno najpomembnejših vlog namenja liku knjigarnarja, ki vsak petek v lokalnem časopisu objavi prispevek, v katerem razpreda o knjigah, s katerimi bi si prebivalci zaspanega mesteca Nogent-le-Rotrou lahko popestrili prihajajoči konec tedna. Nekega petka v oktobru pa v prispevku predstavi tudi nenavadno uspešnico avtorice, ki bo prihodnji torek gostovala v knjigarni in knjige tudi podpisovala. Knjigarnarjeva odločitev, da jo povabi v malo mesto, je ključni zaplet v romanu, ki sproži usodno dogajanje. Da je vse skupaj še bolj skrivnosttno, pa pisateljica, ki prihaja v goste, ni le med osrednjimi junaki pripovedi, temveč tudi resnična avtorica romana Na perišču, za katerega je leta 2019 prejela nagrado Evropske unije za književnost. Avtorica scenarija in prevajalka je Mateja Seliškar Kenda, interpreta Klara Kastelec in Urban Kuntarič, bralec Renato Horvat, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, režiser pa Klemen Markovčič. Urednik oddaje je Matej Juh. Produkcija leta 2023.
Leta 1960, v času, ko še ni bilo avtodomov, se je ameriški pisatelj John Steinbeck odločil bolje spoznati svojo državo in ljudi, o katerih je pisal. Predelal je svoj kamper in ga po Don Kihotovem konju poimenoval Rosinant, poklical še pudlja Charleyja in se z njim odpravil na 10.000 milj dolgo pot od atlantske do tihomorske obale in nazaj. Prevajalka Meta Gosak, igralec Jurij Souček, režiserka Elza Rituper. Posneto 1984.
Alessandro Manzoni je najznačilnejši predstavnik italijanske romantike, njegovo osrednje delo - roman Zaročenca - pa velja za vrh romantičnega zgodovinskega pripovedništva. Te dni mineva 150 let od avtorjeve smrti. Avtorica oddaje Bojana Beltram Kovačevič, prevajalec Jaša Zlobec, interpreti Stannia Boninsegna, Ivan Rupnik, Milan Štefe, glasbeni opremljevalec Peter Čare, tonski mojster Mirko Marinšek, režiser Jože Valentič. Leto nastanka 1995. Redakcija Marjan Kovačevič Beltram, Petra Tanko (ponovitev)
Francoski pisatelj Henri Barbusse je začel ustvarjati ob koncu 19. stoletja, ko se je v Franciji simbolizem dokončno umikal naturalizmu in dekadenci. Vzgojen je bil v navzkrižnem ognju Kantove racionalistične, Schopenhauerjeve pesimistične in Bergsonove vitalistično-intuitivne filozofije. Leta 1916 je izšlo njegovo najbolj znano delo Ogenj, eden najznamenitejših vojnih romanov vseh časov, ki mu je prinesel Goncourtevo nagrado. Po vojni je postal vnet privrženec oktobrske revolucije in se osebno povezal s Stalinom, ki mu je nazadnje zaupal pisanje svoje biografije in mu na stežaj odprl vrata sovjetskih arhivov. Avtorica oddaje in prevajalka Majda Travnik Vode, interpreta Ivan Rupnik in Matej Puc, režiser Jože Valentič, bralca Maja Moll in Igor Velše, glasbena opremljevalka Sara Železnik, mojster zvoka Nejc Zupančič, urednika Vlado Motnikar in Sašo Puljarević. Produkcija 2013.
Pesnik, pisatelj in esejist Marko Kravos, rojen 16. maja 1943, živi in deluje v Trstu, tesno vpet v tržaško in tudi vseslovensko kulturno in družbeno življenje. Njegova poezija je polna zvočnosti, igre in domišljije, erotično-čutne radoživosti in jedke družbene kritičnosti. Avtor scenarija: Peter Kuhar, urednik oddaje: Vlado Motnikar, režiserka: Ana Krauthaker, bralca: Maja Moll in Aleksander Golja, igralca: Gaber K. Trseglav in Željko Hrs, glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar, mojster zvoka: Matjaž Miklič. Produkcija: maj 2023
Obsežen pisateljski opus norveške pisateljice in Nobelove nagrajenke Sigrid Undset je razdeljen na romane iz sodobnosti in zgodovinske romane, ki so le navidezno zgodovinski, ker poudarjeno obravnavajo čustva in hotenja sodobnega človeka. Tak je tudi roman Olav, Audunov sin, ki mu namenjamo osrednjo pozornost. Prevajalec Janko Moder, avtor scenarija Marjan Kovačevič Beltram, interpret Matej Puc, bralka Lidija Hartman, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonska mojstrica Mirta Berlan, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Posneto 2023.
Dogodek, ki ga ni in ga v zadušljivem mestu niti ne more biti? A nekoč se je vendarle nekaj zgodilo, le govoriti se o tem ne sme. Groteska brez zunanjega dogajanja ali značilnega dramskega konflikta, a s toliko več zavrte notranje napetosti, je ena izmed štirih dramskih besedil, predvidenih za maturitetni esej 2023. Avtorica oddaje je Iva Ciglar,igralci Violeta Tomič, Mojca Ribič, Božo Vovk, Milan Štefe, Damjana Čeme in Ivan Rupnik, bralca Maja Šumej in Matjaž Romih, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Jure Culiberg, asistent zvoka Sandi Zgonc.režiser pa Jože Valentič.Leto produkcije: 1999
Cikel Ars teatralis se z literarnim večerom, posvečenim 100. obletnici rojstva pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika - Kajuha vrača na odrske deske Male dvorane Slovenskega stalnega gledališča v Trstu z neposrednim radijskim prenosom na programu Ars in Radiu Trst A.Večer se začne s Slutnjo, verzi še ne šestnajstletnega mladeniča, ki so nastali v viharnih predvojnih časih, leta 1938. Pesnik, ki se je izražal s številnimi psevdonimi, med njimi kot Karli, Jernej Puntar, Blaž Burjevestnik, Kajuhov Tonč in končno Kajuh, je bil rojen v Šoštanju, mestu z največjo tovarno usnja na Balkanu, z obubožanim delavstvom, s premožnimi trgovci, revnimi kmeti in precej močno nemškutarsko manjšino. To okolje ga je kot rahločutneža navdalo z iskreno in nadčasovno človečnostjo. V njegovi poeziji zasledimo prepletanje lirike socialnega realizma s stilističnimi prvinami ekspresionizma. Pogosto se usmerja v človekovo notranjost, k čustvom in mislim, in čeprav zna biti abstrakten, je hkrati razumljiv, preprost. Predvojno motiviko pozneje preobrazi v partizansko liriko in postane njen najpomembnejši slovenski predstavnik. Kot zapiše scenarist dogodka Vlado Vrbič, "šestnajstletnik obsoja socialne krivice, šestnajstletnik, sedemnajstletnik, osemnajstletnik, devetnajstletnik, dvajsetletnik ljubi in kliče k uporu. Enaindvajsetletnik je izkrvavel med svojimi verzi: toda za kar sem umrl, bilo je premalo umreti. Vse to je Kajuh." Režiser Alen Jelen, ki je tudi idejni vodja radijsko-gledaliških srečevanj Ars teatralis, v ospredje postavlja Kajuhovo poezijo in nekakšen sprehod skozi njegovo ustvarjanje, ki je odrsko in radijsko intimen. Tu so na primer pesmi Novoletni sonet, Kadar padajo snežinke, Večerna impresija, Divje kakor lačni psi, Pesem talcev, Ne joči, mati, Ob slovesu, Dekle v zaporu in cikel Ljubezenske. Pa pisma, med njimi dopisovanje z materjo in njegovo ljubeznijo Silvo Ponikvar. Nastopajo igralci Iztok Mlakar, Dušanka Ristić, Lara Wolf, Mak Tepšić, Danijel Malalan in povezovalka Tamara Stanese. Kajuhove besede, misli, občutja dopolnjuje glasba, z njo večer povežeta violončelistka Andrejka Možina in tolkalec Marko Jugovic.Dogodek pripravljajo program Ars Radia Slovenija, SSG Trst, Gledališče Koper, SNG Nova Gorica, Slovenski klub Trst in Radio Trst A.
Nora Helmer, posameznica, ki se je iz moževe (in še prej očetove) lepe lutke z natančno določeno vlogo v družini in družbi prebudila v samozavestno žensko, ki zahteva enakopraven položaj v zakonu, je prav gotovo ena izmed »žensk na odru sveta«, kot je naslov tematskega sklopa za maturitetni esej 2023. Osrednje poudarke drame je za literarni večer pripravil Andrej Koritnik, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Vič. Literarni večer bo v živo izveden na 38. Slovenskem knjižnem sejmu, sledil pa mu bo pogovor o Nori z dijaki, ki ga bo vodil urednik oddaje Vlado Motnikar. Režiserka: Saška Rakef PerkoIgralci: Tjaša Železnik, Matej Puc, Sabina Kogovšek in Željko Hrs
Slovenska reformacija je bila prelomno obdobje, ki je s prvimi petdesetimi tiskanimi knjigami v slovenščini (od abecednika do prevoda celotnega Svetega pisma, pesmaric, pravnega dela in slovnice) postavilo ne le temelj, ampak tudi zidove slovenskega knjižnega jezika. Trubarja in slovensko reformacijo v oddaji predstavlja Saša Pergar. Interpretirajo: Aleš Valič, Brane Grubar in Blaž Šef Režiserka: Ana Krauthaker Napovedovalca: Jasna Rodošek, Ivan Lotrič Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Nejc Zupančič Leto produkcije: 2017
Francis Scott Fitzgerald (1896–1940) je v Velikem Gatsbyju, velikem romanu ameriške književnosti iz dvajsetih let 20. stoletja, prikazal vso plehkost tedanje visoke družbe, tako stare aristokracije kot novodobnih povzpetnikov, ki se na poti do uspeha brez zadržkov odločajo za močno sumljive bližnjice. Roman se začenja z očetovim nasvetom: 'Kadar bi koga kritiziral, pomisli, da vsi niso uživali takih ugodnosti, kot si jih imel ti.' Nato pa se potopimo v pripoved o svetu razkošnega blišča in človekove notranje bede, o povzpetništvu in hoji prek drugih ljudi, o hlepenju po nedosegljivi ljubezni in neuresničljivih ameriških sanjah ter o osebnih tragedijah. Zelena lučka, ki na drugi strani zaliva obljublja ljubezensko in družbeno srečo, ugasne. Poudarke maturitetnega branja bomo slišali v Literarnem večeru, ki ga je Program Ars organiziral v sodelovanju z Gledališčem Koper. Večeru v Mali dvorani gledališča je sledil še pogovor z dijaki Gimazije Koper. Scenarij: Marjetka Krapež Prevod: Tomaž Metelko Interpret: Rok Matek Režija: gledališka režija Renata Vidič, radijska režija Alen Jelen Napovedovalka: Eva Longyka Marušič Glasbenik: Robert Vatovec Tonska mojstra: Urban Gruden in David Lap Redaktor in moderator: Vlado Motnikar
Pisatelji slovenskega realizma so pogosto segali po snov v preteklost, vrh pa je tovrstna proza dosegla z Ivanom Tavčarjem in njegovim zadnjim romanom Visoška kronika. Pisatelj v njem prikazuje življenje na premožnem posestvu v 17. stoletju, v času, v katerem še odmevata reformacija in tridesetletna vojna. Literarni večer o romanu je za cikel Arsovega domačega branja Oh literatura - O, literatura! pripravila Bernarda Pavlovec Žumer, profesorica slovenščine na Gimnaziji Škofja Loka.
V prvem delu romana Lojzeta Kovačiča Prišleki smo spremljali fanta iz narodnostno mešane družine, ki se je iz Basla v Švici preselila k očetovim sorodnikom na Dolenjsko in nato v Ljubljano. V drugem delu se je fant že nekoliko prilagodil novemu okolju, a se je tudi pri nas začela 2. svetovna vojna. Oddajo je leta 2010 pripravila Nada Barbarič. Odlomke je interpretiral igralec Aleš Valič, spremno besedo pa napovedovalka Maja Moll. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Mirko Marinšek in Vladimir Tušek. Režija: Grega Tozon.
Lojze Kovačič sodi med tiste pisatelje, ki snov izrazito zajemajo iz svojega lastnega življenja, vendar z natančno introspekcijo in slogovno prepričljivostjo spreminjajo osebne spomine v prave literarne umetnine. Prvi del romana pripoveduje o avtorjevi zgodnji mladosti, ko se je družina Kovačič iz Basla v Švici, kjer je imel oče krznarsko delavnico, preselila k očetovim sorodnikom na Dolenjsko. Oddajo je leta 2002 pripravila profesorica slovenščine na Gimnaziji Bežigrad Nada Barbarič, odlomke je bral igralec Aleš Valič, spremno besedo pa napovedovalka Simona Juvan. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Jure Culiberg in Martin Florijančič. Režija: Irena Glonar.
Moč in nemoč posameznika pred zgodovino in oblastjo. Pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je človekovo ujetost v drami Veliki briljantni valček pripeljal do absurda, sprevrženost tistih, ki imajo moč, pa je prav grozljiva. Oddajo je pripravila Nada Barbarič, vloge Simona, Doktorja in Volodje so interpretirali igralci Marko Mandić, Radko Polič Rac in Primož Pirnat. Režija: Igor Likar.
Antigona, drama, ki že od antičnih časov zastavlja vprašanje o nasprotju med temeljnimi in državnimi zakoni, o etiki in pravu, je vedno aktualna. Pred šestimi desetletji je tragedijo o času po bratomorni vojni na novo interpretiral dramatik Dominik Smole in še poudaril posameznikovo osamljenost v boju proti sistemu, nasprotje med oportunizmom in vztrajanjem. Literarni večer o njej je za cikel Arsovega domačega branja pripravila Mateja Gomboc, profesorica slovenščine na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani. Vloge interpretirajo igralci SNG Nova Gorica: Kristijan Guček (Kreon), Patrizia Jurinčič Finžgar (Ismena), Jure Kopušar (paž, stražnik), Gorazd Jakomini (Teiresias) in Matija Rupel (Haimon); vezno besedilo bereta: Mateja Perpar in Ivan Lotrič; redaktor Vlado Motnikar; glasbena oprema Darja Hlavka Godina; ton in montaža Matjaž Miklič; režija Alen Jelen.
Edvard Kocbek je leta 1951 objavil prelomno in za povojno desetletje tudi sporno zbirko štirih novel Strah in pogum. V noveli Črna orhideja je v ospredju etično razmišljanje o krivdi, neustavljivem toku zgodovine in smiselnosti človekovih dejanj. Med žrtvijo in rabljem se spleta vse tesnejša vez. Bereta igralca Stannia Boninsegna in Boris Juh, režija: Jože Valentič. Literarni večer je pripravila Iva Ciglar.
Neveljaven email naslov
