Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
5 epizod
5 epizod
Spoznavamo zgodovino našega godbeniškega izročila.
Pihalni orkester Logatec je eden najstarejših, hkrati pa tudi najopaznejših in najkakovostnejših ljubiteljskih pihalnih orkestrov oziroma godb na Slovenskem, letos praznuje 110-letnico delovanja. Orkester je namreč uradno prvič nastopil na gasilski veselici maja leta 1913 kot Godba na pihala Logatec in vse od tedaj naprej so logaški godbeniki prisotni na vseh pomembnejših dogodkih in prireditvah v domačem kraju in zunaj njega. V dolgi in bogati zgodovini Pihalnega orkestra najdemo nekaj imenitnih glasbenih imen, ki so pustila močan pečat v orkestru in pri njegovem oblikovanju, rasti skozi desetletja. Tako je recimo po prvem dirigentu in ustanovitelju orkestra Jožefu Zalarju zasedbo kar 4 desetletja vodil Alojz Velkavrh, v zadnjih desetletjih pa so kot dirigenti, kapelniki velik in pomemben pečat pustili Matjaž Albreht, ki je orkester vodil v zadnji dekadi prejšnjega tisočletja, Marjan Grdadolnik, ki ga je vodil v letih od 1999 do 2014, ter aktualni dirigent Vid Pupis, akademski glasbenik klarinetist, ki orkester vodi že skoraj desetletje, že prej pa je bil dolgo njegov polnokrvni član. Še več o zgodovini, zanimivostih, programih, ljudeh in projektih Pihalnega orkestra Logatec v pogovoru osvetljuje predsednik orkestra Marko Šraj.
Še vedno odstiramo edinstvene glasbene svetove našega mednarodno uveljavljenega ustvarjalca in trobentača najširših umetniških obzorij – Izidorja Leitingerja in še vedno smo pri njegovem aktualnem opusu – konkretno pri projektu Ushai. Po avtorjevih besedah Ujjayi v sanskrtu pomeni zmagovalni dih in simbolizira zmago srca nad umom. Projekt so člani Orkestra Slovenske vojske pod skladateljevim vodstvom prvič izvedli 25. novembra leta 2018 v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma ter ga zatem še ponovili v Gallusovi dvorani iste ustanove v sklopu ljubljanskega Jazz festivala 2022. Jeseni 2022 pa so ga tudi studijsko posneli in tako imate poslušalci oddaje Medenina in patina prvi čast in veselje poslušati to izvrstno glasbo iz taistih posnetkov. Člani Orkestra Slovenske vojske se predstavljajo bodisi kot instrumentalisti v razširjenem big bendu ali pa kot vokalisti.
Vračamo se k odstiranju edinstvenih glasbenih svetov našega mednarodno uveljavljenega ustvarjalca in trobentača najširših umetniških obzorij Izidorja Leitingerja. Predstavljamo še povsem vroče studijske posnetke enega njegovih zadnjih večjih orkestrskih projektov, Glasbene suite Ushai. Po avtorjevih besedah je ta zvočni sprehod skozi sedem stavkov, ambientov, v katerih izvajalce in poslušalce nagovarja k iskanju in kreiranju njihove lastne zgodbe, ki poteka za glasbeno kuliso. Pri ustvarjanju tega dela se Leitinger ni omejeval pri izbiri glasbenega sloga in prav tako nerad govori o predalih v umetnosti. Zanj tako obstajata samo dve zvrsti glasbe – takšna, ki se te dotakne, in takšna, ki gre skozi ušesa. Ustvarjalnosti je zato pustil prost tek ter dal prednost spontanosti, presenečenju in bogatosti zvočne palete, ki jo ponuja razširjena zasedba Big Banda Orkestra Slovenske vojske. Ujjayi v sanskrtu pomeni zmagovalni dih in simbolizira zmago srca nad umom. Z glasbeniki orkestra so na koncertih in med snemanjem igrali in peli s srcem. Naj na tej glasbeni odisejadi tudi vas vodi vaše srce. Tokrat na sporedu "ambienta", imenovana 7 in Deeper.
Končujemo predstavitev posnetkov rednega spomladanskega koncerta Orkestra Slovenske vojske, ki je na enakonočje zvenel v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani. Že v prejšnji oddaji smo se posvetili obsežni in izvajalsko izredno drzni skladbi, veliki tristavčni Simfoniji št. 2 – Kristusov Pasijon španskega skladatelja Ferrerja Ferrana, ki prihaja z juga katalonskega govornega območja ter hkrati ene najbolj vročih točk svetovnega godbeništva – Valencie. Tokrat bomo znova predvajali razburljivi srednji stavek – Tri skušnjave – in delo končali s pretresljivim tretjim, Prihodom v tempelj, Zadnjo večerjo, Zajetjem, Obsodbo, Križanjem ter Upanjem.
Pihalni orkester Krka, ustanovljen leta 1957, sodi med mlajše tovrstne ljubiteljske sestave, a je v zadnjih treh desetletjih s kakovostnim, predanim delom predvsem z mladimi glasbeniki ter z izvirnimi, tehtnimi projekti postal vzor skoraj vsem slovenskim pihalnim orkestrom in godbam. Za to sta v veliki meri zaslužna tudi zadnja dirigenta – Miro Saje, ki je orkester vodil od leta 1990 dalje, in Matevž Novak, ki je od Sajeta prevzel dirigentsko taktirko leta 2007. V izvedbi članov Pihalnega orkestra Krka in dirigenta Matevža Novaka predvajamo Sago candido Berta Appermonta in Tretjo suito za pihalni orkester Alfreda Reeda.
Neveljaven email naslov
