Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
319 epizod
319 epizod
Matej Hrastar, Erika Štular, Metka Pirc, Tomaž Celestina in Jure Čepin v oddaji Ob osmih gostijo sogovornike, ki pomagajo razložiti širši kontekst dnevnega dogajanja. Vsak dan od torka do petka. Ob osmih.”
Je prvi maj praznik tudi za prekarce in tuje delavce? Že leta imamo velike težave s prekarnim delom, med delavci pri nas pa je vse več tujcev, ki so velikokrat žrtve zlorab. Se sindikati res borijo za vse delavce, kakšni so naši delodajalci in kakšen pomen ima praznik dela v času vse večje individualizacije družbe? Gost tokratne epizode Ob osmih je predsednik Delavske svetovalnice Goran Lukić.
Bolniške odsotnosti se pri nas iz leta v leto povečujejo. Na dan manjka na delovnih mestih več kot 50 tisoč ljudi, kar skupno pomeni več kot osemnajst milijonov dni na leto. V Sloveniji ni zamejeno trajanje bolniške odsotnosti, prav tako ne prejemanje nadomestila, kar se zdi z delavskega vidika dobro. A velikokrat so dolgotrajne bolniške odsotnosti posledica čakalnih dob v zdravstvu, delo odsotnih pa morajo opraviti njihovi sodelavci. Vse večje obremenitve vodijo v izgorelost in nove bolniške odsotnosti. Najslabše razmere so na Koroškem, Slovenjgraška bolnišnica ni izjema. Tam je od tisoč zaposlenih hkrati odsotnih do 300 ljudi, v poletnih mesecih dopustov pa celo od 400 do 500. Za tokratno epizodo Ob osmih se je razgovoril direkor bolnišnice Vladimir Topler.
Evropska unija v Srbiji vidi večji interes v trgovanju z litijem, v gradnji podzemne železnice in prodaji bojnih letal, kot pa v uveljavljanju osnovnih demokratičnih vrednot, je prepričan nekdanji srbski predsednik Tadić, ki se v Ljubljani udeležuje konference o Zahodnem Balkanu v organizaciji zavoda Prijatelji Zahodnega Balkana nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja. V pogovoru za Ob osmih je govoril tudi o svojih napakah, ki so tlakovale pot Aleksandru Vučiću, ter o evropski politiki, ki jo vidi kot dvolično in nedoraslo.
Bodo skupine v vrtcih ostale povečane za dva otroka, čeprav demografija tega ne zahteva več? To možnost, ki je bila uvedena začasno, namreč občine uporabljajo kot stalno prakso. In tudi nov predlog zakona o vrtcih ohranja to prakso, čeprav naj bi jo po predlogu nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje do leta 2033 ukinili. Sindikat Sviz je zato ta teden začel zbiranje podpisov za spremembo. "Včasih so bile skupine v vrtcih res natrpane in preživeli smo, a znanost o razvoju otrok je od takrat napredovala in smernice so zdaj drugačne", pravi dr. Silvija Komočar, predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije, ki za Ob osmih pojasnjuje, kaj pomeni preveč otrok na enega strokovnega delavca.
Cepiva so v zadnjega pol stoletja rešila vsaj 154 milijonov življenj, preživetje dojenčkov se je povečalo za 40 odstotkov. A še vedno obstajajo vrzeli pri precepljenosti, zaradi vpliva lažnih novic se te celo večajo. Po Evropi se povečuje število primerov oslovskega kašlja in ošpic, v Romuniji je ob slabi precepljemosti v zadnjih dveh letih za ošpicami zbolelo več kot 32 tisoč ljudi, 26 jih je umrlo. O skrb zbujajočih podatkih in o njihovih ozadjih ter pomenu, se v tokratni epizodi Ob osmih ob začetku tedna cepljenja pogovarjamo s pediatrom Denisom Bašem.
Papež Frančišek bo ostal v spominu kot skromen, a karizmatičen voditelj, ki so ga poleg katolikov globoko spoštovali tudi ateisti in pripadniki drugih religij. Kako globoko pa so segle spremembe, ki jih je uvedel v Cerkev, in kakšen papež bo prišel za njim? O tem z našim nekdanjim dopisnikom, ki je v Rimu prebil večino Frančiškovega pontifikata, Jankom Petrovcem.
Svet Evropske centralne banke je v luči Trumpove carinske vojne znova znižal ključne obrestne mere. Inflacija je trenutno pod nadzorom, navajajo, a hkrati priznavajo, da nas čakajo negotovi časi. Ali ECB res ve, kam pelje, ali zgolj upa, da ne pospešuje v recesijo? Kakšni so strateški premisleki v ozadju odločitev iz Frankfurta, v tokratni epizodi Ob osmih z namestnikom guvernerja Banke Slovenije in trenutno njenim prvim možem Primožem Dolencem.
Po desetletjih divjega zahoda je vlada le sprejela predlog zakona, s katerim ureja področje psihoterapije, ki postaja del javnega zdravstva. Po novem bo mogoče na psihoterapijo tudi prek napotnice, ključno pa je, da bodo terapevti bodo podvrženi nadzoru. A psihiatri in klinični psihologi so kritični, češ da v zdravstveni sistem vstopajo ljudje, ki lahko povzročijo škodo. V oddaji Ob osmih tokrat odgovore iščemo pri snovalcih zakona. Gost je Denis Kordež z ministrstva za zdravje.
Leto pred parlamentarnimi volitvami smo že sredi ostre kampanje. V tem smislu gre razumeti tudi bližajoči se referendum o umetniških pokojninah, temi, ki po besedah pravnika in nekdanjega premiera Mira Cerarja ni vredna tolikšne pozornosti. Na obeh političnih polih se sicer tudi mimo tega kuhajo vroče predvolilne zgodbe, ki segajo od počitniške hiše v Istri do parcele v Trenti. Kje so meje pravosodja in kje meje slovenskih volivcev?
Madžarska v začetku meseca kljub haaški tiralici ni prijela izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja, še več: sporočila je, da izstopa iz Mednarodnega kazenskega sodišča. Ameriški predsednik Trump je februarja proti sodišču uvedel celo sankcije, tudi ruski predsednik Putin je še vedno na prostosti. Ali nastaja dvotirni pravni red: eden za šibke države, drugi za močne? In kakšen je sploh še vpliv ostalih mednarodnih ustanov, kot so Združeni narodi in Svet Evrope, ki so bile ustanovljene za zagotavljanje miru, pravičnosti in človekovih pravic, a se njihova moč razbija ob čereh geopolitične realnosti? O tem v oddaji Ob osmih z mednarodno pravnim strokovnjakom in dolgoletnim diplomatom Markom Rakovcem.
Če trgi kaj sovražijo, je to negotovost, so vedno govorili finančni poznavalci. Kaj porečejo na vsakodnevne pretrese, ki jih z muhastimi in z navadno logiko težko razumljivimi odločitvami glede carin, vsak dan povzroča ameriški predsednik Trump? Kaj naj storijo centralne banke in kako je pripravljena Slovenija, ki že dolgo čaka na novega guvernerja? Ob osmih o tem s prvim guvernerjem Banke Slovenije Francetom Arharjem.
V Zvezi društev pedagoških delavcev so v tem tednu opozorili več po njihovem sistemsko in strokovno nepremišljenih rešitev, ki jih je v svoje zakonske predloge nedavno vpisalo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Eden od njih je novela zakona o osnovni šoli, že druga v dobrem letu dni, ki med drugim uvaja nov predmet na področju digitalnega opismenjevanja, šolam pa daje dodatna varnostna pooblastila. Kot za oddajo Ob osmih poudarja didaktik Damijan Štefanc z ljubljanske Filozofske fakultete, bi pričakoval, da bodo spremembe del premisleka o šolskem sistemu kot celoti. "Lahko bi rekli, da pri sistemskih rešitvah na področju osnovnošolskega izobraževanja ni nič novega. In čeprav se res vsi zavedamo, da je to področje treba urediti, smo spet priče nekaterim predlogom sprememb, ki niso najbolj premišljeni."
Danes je prvi dan nove ekonomske realnosti: za Evropsko unijo in še okoli 60 držav začenjajo veljati še višje dodatne ameriške carine. Evropa se sooča z dilemo, ali naj odgovori na Trumpove pritiske z odločno protireakcijo ali naj umirjeno počaka, da ga h koraku nazaj prisilijo Američani sami. V tokratni epizodi Ob osmih o tem, ali naj se pripravimo na krizo - gost je strokovnjak za mednarodno politično ekonomijo Marko Lovec s Fakultete za družbene vede.
Je nasilja med mladostniki vse več ali se o njem le več pogovarjamo? Pandorino skrinjico tokratnih debat je odprl posnetek brutalnega pretepanja mladih na Ptuju, zdaj pa se tudi na nas obračajo starši, ki se počutijo nemočni, predvsem ko morajo svojega otroka, ki je žrtev nasilja, pustiti nazaj v stik z nasilneži - recimo v šolo. O vsem tem v tokratni epizodi Ob osmih s sociologinjo Lucijo Čevnik.
Socialni partnerji so v sredo potrdili usklajenost pokojninske zakonodaje z dvodnevnim zamikom, ki je nastal, ker se delodajalci niso strinjali, da bi se v zameno za nespremenjene prispevne stopnje odrekli nadaljnjim potezam glede dolgotrajne oskrbe. Ta tema bo očitno še žgoča. Prvi mejnik se bo zgodil 1. julija, ko naj bi začeli plačevati poseben prispevek za dolgotrajno oskrbo: delodajalci, zaposleni in upokojenci po en odstotek bruto plače oziroma pokojnine, samozaposleni kmetje pa po dva odstotka. Že letos naj bi to prineslo 255 milijonov evrov, v prihodnjih letih pa krepko več od 600, celo 700 milijonov. V tokratni epizodi Ob osmih novinarka Radia Slovenija Alenka Terlep komentira, kaj bomo za to dobili.
Nizozemska slovi po svojem javnem prometu, ki je v resnici učinkovit in uporabniku prijazen preplet različnih prevoznih sredstev. Da so prišli do te točke, so Nizozemci 50 let delali poskuse in napake, zdaj pa pomagajo drugim, da jim teh napak ni treba ponavljati. Prav ob takšni priložnosti so se naši tokratni sogovorniki mudili v Sloveniji. Kako je torej videti učinkovit sistem, kjer je javni prevoz večinoma prva izbira, v tokratni epizodi Ob osmih.
Sodišče v Parizu namerava o pritožbi nekdanje vodje skrajno desne stranke Nacionalni zbor Marine Le Pen odločati pred predsedniškimi volitvami. V primeru ugodne sodbe bi ji to omogočilo kandidaturo na volitvah leta 2027. Le Pen poudarja, da je sistem nanjo odvrgel atomsko bombo, ker ankete kažejo, da bi zmagala. Je res sodstvo poseglo v volitve, kakšne bodo posledice sodbe za francosko ter širšo evropsko družbo in kako to občutijo v Franciji? O tem v tokratni epizodi Ob osmih na Prvem z v Franciji živečo slovensko pisateljico Brino Svit.
Drugi tir bo dokončan do konca marca 2026, "Tivolski lok" za tovorne vlake pa bi lahko - če bo to izvedljivo - dobili že v letu ali dveh. Tako pravi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, ki v tokratni epizodi Ob osmih pojasnjuje, kako daleč so največji obstoječi infrastrukturni projekti in kakšni so načrti za prihodnost. Pojasnjuje tudi več desetmilijonsko naložbo v železniško postajo Jesenice in skrbi z roki na Tretji osi, pa tudi to, ali bo slovenska prometna infrastruktura postala del naložb v obrambo oziroma odpornost. To je prva od dveh epizod o prometni prihodnosti, ki jo pripravljamo v tem tednu.
Teden so na medijskem področju zaznamovala odpuščanja na časniku Večer, ki je ostal tudi brez urednika sobotne priloge, in novica, da italijanski časopis Il Foglio svojo prilogo poskusno ustvarja izključno z umetno inteligenco. Gre za dve plati istega kovanca - oboje namreč iz enačbe izključuje kakovostno novinarstvo. O tem, kaj to pomeni za prihodnost demokracije, v tokratni epizodi Ob osmih s strokovnjakinjo za medije Sandro Bašič Hrvatin s Fakultete za humanistične študije v Kopru.
Evropska komisarka za širitev Marta Kos je te dni v Sloveniji, v enem od tvitov iz domovine je poudarila vrednote demokracije, solidarnosti in pravne države. Da je vse troje v Vučićevi Srbiji razpadlo, že od novembra tam kriči na sto tisoče protestnikov. Zato je številne razočaralo dejstvo, da je komisarka sprejela Vučića kmalu po tisti razgreti soboti, ko naj bi na demonstracijah zapel tudi zloglasni zvočni top, in na istem omrežju X pisala celo o konstruktivnem pogovoru - o protestih pa nič. Zakaj je tako, kako v Bruslju gledajo na napetosti na Zahodnem Balkanu in kakšni izzivi so pred Evropsko unijo, v prvem intervjuju z Marto Kos za slovenske medije po prevzetju komisarskega položaja.
Neveljaven email naslov