Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
4 epizod
4 epizod
Pozornost namenjamo glasbi in kulturi tujih ljudstev.
Še enkrat se posvetimo ljudstvu Kabije s severa Toga, ki naseljuje osrednje gorovje in severne planjave države. Njegovi ljudje so znani kot obdelovalci skope, nerodovitne zemlje, na kateri tradicionalno pridelujejo predvsem bombaž, proso in jam. Plesi in z njimi povezani ritmi so bistven sestavni del njihovega življenja in kulture, plesno glasbo izvajajo v skupinah, v katerih poleg tolkal igrajo še piščali in tradicionalna trobila ter njihova značilna kamnita tolkala.
V Oddaljenih zvočnih svetovih se bomo tokrat posvetili ostankom starih običajev, ki v velikem tednu še vedno živijo v vaseh na Siciliji. Seveda se sčasoma spreminjajo in izgubljajo stare elemente, vendar pa se čas v tem tednu marsikje še vedno ustavi in je večinoma podrejen poduhovljenemu doživljanju največjega krščanskega praznika. V nekaterih krajih pri dogajanju sodelujejo tako rekoč vsi prebivalci, dogajanje pa, jasno, doseže vrhunec na sámo veliko noč. Posnetki glasbe, ki nam bodo pričarali del velikonočnega razpoloženja Sicilije, so iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Oddajo pa je pripravil Tomaž Rauch.
Pripadniki ljudstvao Kabije živijo na severu Toga, v osrednjem gorovju in na severnih planjavah, delno tudi v sosednjem Beninu. Znani so predvsem kot obdelovalci skope, nerodovitne zemlje, na kateri tradicionalno pridelujejo predvsem bombaž in proso. Plesi in z njimi povezani ritmi so bistven sestavni del njihovega življenja in kulture, plesno glasbo izvajajo v skupinah, v katerih poleg tolkal igrajo še piščali in tradicionalna trobila, posebno vlogo pa imajo litofoni – kamnita tolkala, ki pomembno vlogo igrajo tudi v iniciacijskih obredih.
Hain je ime iniciacijskega obreda, ki ga je ljudstvo Selknam na Ognjeni zemlji izvajalo približno do začetka 20. stoletja. In zadnja, ki je še govorila njihov jezik in v celoti živela lastno kulturo, je bila Lola Kiepja. Ob njenem petju se bomo na hitro sprehodili skozi nekatere značilnosti, ki jih poznamo o tem ljudstvu: o mitologiji, starih odnosih v družbi, o odnosih do duhov in narave, o načinih preživetja na otoku ob Magellanovem prelivu. Vrnitev v nedoločljivo preteklost, ki izkazuje neizmerno prilagodljivost, pa tudi spoštovanje do vsega živega.
Neveljaven email naslov