Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Radijski učilnici smo reševali dileme, pomisleke in zagate, ki so se pojavile pri šolanju na daljavo, razlage pa gotovo pridejo prav tudi danes pri učenju. V naslednjih minutah iščemo dodatno razlago pri matematiki v 2. letniku gimnazije. Tadeja Bizilj.
Kako se nariše graf, ali je lažje iz splošne, temenske ali ničelne oblike?
Učenci in dijaki so sedaj doma že skoraj mesec dni, šolanje poteka za daljavo, nekateri se pri tem znajdejo bolje, drugi malce slabše, zagotovo pa se je že prav pri vsakem šolarju pri delu in učenju pojavilo kakšno vprašanje. Na Prvem bomo v novi rubriki Radijska učilnica reševali dileme, pomisleke in zagate, ki se pojavljajo pri šolanju na daljavo. Dodatna razlaga ali nasvet strokovnjaka gotovo pride prav vsem, ki se doma spoprijemate z novo učno snovjo.
Dijakinji Maji iz Škofje Loke se je zataknilo pri kvadratni funkciji, zato jo zanima, kako narisati njen graf in ali je to lažje iz splošne, temenske ali ničelne oblike. Odgovor smo poiskali pri profesorju matematike, Smiljanu Čuježu s Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja Celje.
Kvadratna funkcija je funkcija, ki jo lahko zapišemo z enačbo oblike f (x) = ax2 + bx + c, kjer so koeficienti a, b in c poljubna realna števila in je vodilni koeficient a različen od 0.
Enačbo oblike f (x) = ax2 + bx + c imenujemo splošna oblika enačbe kvadratne funkcije.
Vsako kvadratno funkcijo lahko zapišemo tudi v temenski obliki: f (x) = a(x − p)2 + q.
Števili p in q, ki nastopata v tej obliki, sta koordinati temena kvadratne funkcije. Teme je točka T(p, q), v kateri kvadratna funkcija doseže ekstremno vrednost. Temensko obliko lahko dobimo iz splošne po metodi dopolnjevanja do popolnega kvadrata, lahko pa p in q izračunamo naslednjih formulah:
Kvadratno funkcijo lahko zapišemo tudi v ničelni obliki: f (x) = a(x − x1)(x − x2).
Števili x1 in x2 sta ničli kvadratne funkcije. V splošnem sta to kompleksni števili. Ničelno obliko lahko dobimo iz splošne z razcepom, lahko pa x1 in x2 izračunamo po naslednji formuli:
Število, ki v zgornji formuli nastopa pod korenom, imenujemo diskriminanta kvadratne funkcije: D = b2 − 4ac. Diskriminanta nam pove, koliko realnih ničel ima kvadratna funkcija:
Za ničli kvadratne funkcije f (x) = ax2 + bx + c veljata Viètovi formuli:
16 epizod
V Radijski učilnici bomo naslovili vprašanja in dileme mladih pri šolanju na daljavo. Dodatna razlaga ali nasvet strokovnjaka gotovo pride prav vsem, ki se doma spoprijemate z novo učno snovjo.
V Radijski učilnici smo reševali dileme, pomisleke in zagate, ki so se pojavile pri šolanju na daljavo, razlage pa gotovo pridejo prav tudi danes pri učenju. V naslednjih minutah iščemo dodatno razlago pri matematiki v 2. letniku gimnazije. Tadeja Bizilj.
Kako se nariše graf, ali je lažje iz splošne, temenske ali ničelne oblike?
Učenci in dijaki so sedaj doma že skoraj mesec dni, šolanje poteka za daljavo, nekateri se pri tem znajdejo bolje, drugi malce slabše, zagotovo pa se je že prav pri vsakem šolarju pri delu in učenju pojavilo kakšno vprašanje. Na Prvem bomo v novi rubriki Radijska učilnica reševali dileme, pomisleke in zagate, ki se pojavljajo pri šolanju na daljavo. Dodatna razlaga ali nasvet strokovnjaka gotovo pride prav vsem, ki se doma spoprijemate z novo učno snovjo.
Dijakinji Maji iz Škofje Loke se je zataknilo pri kvadratni funkciji, zato jo zanima, kako narisati njen graf in ali je to lažje iz splošne, temenske ali ničelne oblike. Odgovor smo poiskali pri profesorju matematike, Smiljanu Čuježu s Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja Celje.
Kvadratna funkcija je funkcija, ki jo lahko zapišemo z enačbo oblike f (x) = ax2 + bx + c, kjer so koeficienti a, b in c poljubna realna števila in je vodilni koeficient a različen od 0.
Enačbo oblike f (x) = ax2 + bx + c imenujemo splošna oblika enačbe kvadratne funkcije.
Vsako kvadratno funkcijo lahko zapišemo tudi v temenski obliki: f (x) = a(x − p)2 + q.
Števili p in q, ki nastopata v tej obliki, sta koordinati temena kvadratne funkcije. Teme je točka T(p, q), v kateri kvadratna funkcija doseže ekstremno vrednost. Temensko obliko lahko dobimo iz splošne po metodi dopolnjevanja do popolnega kvadrata, lahko pa p in q izračunamo naslednjih formulah:
Kvadratno funkcijo lahko zapišemo tudi v ničelni obliki: f (x) = a(x − x1)(x − x2).
Števili x1 in x2 sta ničli kvadratne funkcije. V splošnem sta to kompleksni števili. Ničelno obliko lahko dobimo iz splošne z razcepom, lahko pa x1 in x2 izračunamo po naslednji formuli:
Število, ki v zgornji formuli nastopa pod korenom, imenujemo diskriminanta kvadratne funkcije: D = b2 − 4ac. Diskriminanta nam pove, koliko realnih ničel ima kvadratna funkcija:
Za ničli kvadratne funkcije f (x) = ax2 + bx + c veljata Viètovi formuli:
Pogledali bomo v naše osončje. Šestošolka Lejla je v času šolanja na daljavo pri geografiji spoznala vse planete, a si ne more zapomniti, po kakšnem vrstnem redu si sledijo, zanima jo tudi, kakšne so njihove značilnosti in kateri so najbližji Zemlji. Pomoč smo tokrat poiskali pri učiteljici geografije na ljubljanski Osnovni šoli Prežihovega Voranca, Rosani Uršič.
Tokrat preverjamo, kako si najlažje zapomniti nepravilne angleške glagole.
V oddaji Radijska učilnica, ki jo lahko najdete tudi na naši spletni strani in med podkasti, smo že prejšnji petek govorili o ogljikovih hidratih. Ta teden bomo snov, ki ste jo spoznali takrat, še nadgradili. Učenec devetega razreda Tjaš Esih se je na nas namreč obrnil z vprašanjem, kako nastanejo monosaharidi, disaharidi in polisaharidi, kakšne oblike poznamo in kako se vežejo. Na vprašanje je odgovorila učiteljica kemije Nina Ličen Goričan, Osnovna šola in vrtec Sveta Trojica.
Izobraževalne vsebine, ki jih mladim v poslušanje ponujamo po 12. uri, seveda pa jih najdete tudi na radioprvi.si in med podkasti, ta teden nadaljujemo s fiziko. Radijska učilnica bo tako tokrat ponudila razlago vprašanja o povečanju toplotnega toka. Marsikateri učenec devetega razreda osnovne šole se je srečal s težavami pri tej snovi. Za dodatno razlago je prosil učenec David Brezer iz Črnomlja. Oddajo sta pripravila Špela Šebenik in Aleš Ogrin, odgovor na vprašanje o tem, kako povečamo toplotni tok, pa je podal učitelj fizike na Osnovni šoli Vižmarje-Brod Jaka Lipar.
Sile so v 8. razredu najbolj obsežno in morda najbolj zahtevno poglavje celotnega učbenika za fiziko, za razlago smo prosili učitelja fizike Jako Liparja z OŠ Vižmarje - Brod.
Kemijo se je marsikateremu učencu težko učiti. Čeprav ni nujno, da je snov zahtevna, pa je veliko lažje kemijsko snov usvojiti, ko delamo eksperimete in spremljamo učiteljico ali učitelja v razredu. Vprašanje, ki smo ga prejeli od naših mladih poslušalcev, se nanaša na alkohole. O njih se učijo v 9. razredu.
Tokrat naj še posebej pozorno naši Radijski učilnici prisluhnejo tisti, ki jim v osnovni šoli nekaj težav povzroča naravoslovje. Spoznali bomo namreč kraljestvo rastlin, zgradbo listov, fotosintezo in proces olesenitve.
Radijska učilnica bo tako tokrat ponudila razlago vprašanja o kotnih funkcijah. Marsikateri dijak tretjega letnika se je srečal s težavami pri tej snovi. Za dodatno razlago je med šolanjem na daljavo prosila tudi dijakinja Srednje šole za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo Pia Kladnik. Odgovore sta v pogovoru pripravila Aleš Ogrin in profesorica matematike na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana Deja Kačič.
V Radijski učilnici bomo obnovili znanje pri osnovnošolski slovenščini, in sicer o jezikovnih skupinah. Pomagala nam je učiteljica Katjo Janič s I. Osnovne šole Celje.
Pozornost namenjamo snovi pri naravoslovju v 6. razredu osnovne šole in zavili v svet naravoslovja in enoceličnih organizmov. Šestošolka Tjaša iz Škofje Loke se pri naravoslovju uči o celicah in enoceličnih organizmih. Pri tem so že izvedeli, da je evglena enocelična alga, lepotka enocelična zelena alga, ne najde pa razlage o tem, kaj točno je paramecij. Mi smo poiskali odgovor pri učiteljici naravoslovja in biologije na Osnovni šoli Vojnik Sari Zupanc.
V rubriki Radijska učilnica rešujemo dileme, pomisleke in zagate učencev – tokrat potujemo v svet fizike. Devetošolec Karlo iz Škofje Loke se je, ko je pouk potekal na daljavo, organiziral tako, da je večino šolskih obveznosti opravil šele popoldne po kosilu. Koliko časa mu vsak dan vzame učenje in ponavljanje snovi in kakšno vprašanje se mu je pojavilo pri učenju fizike, slišite v posnetku oddaje.
Govorili bomo o integralih, snovi, ki se povezuje z odvodi, maturantje pa se z njo spoznajo na koncu četrtega letnika.
Dotaknili se bomo matematične snovi, ki se jo ponavadi v gimnazijah lotevajo v spomladanskem delu 4. letnika. To so odvodi. Veliko maturantov je moralo vsaj del te snovi predelati doma po navodilih profesorice ali profesorja matematike. Kaj sploh so odvodi in kje je uporabno zannje, ki ga pridobimo s to snovjo? Več pa Sara Močnik s spletne platforme razturinamaturi.si.
Na Prvem smo v Radijski učilnici med epidemijo rešuvali dileme, pomisleke in zagate šolarjev pri šolanju na daljavo. Dodatna razlaga ali nasvet strokovnjaka gotovo pride prav vsem, ki se doma spoprijemajo z učno snovjo. V naslednjih minutah se bomo spomnili snovi pri geografiji v 7. razredu osnovne šole. Tadeja Bizilj. Če je bila pravkar slišana razlaga o pomenu Sredozemskega morja nekoč in danes za vas prehitra zdajle ali bi jo radi slišali še enkrat, zavijte torej na našo spletno stran ali podkast Radijska učilnica. Naslednji četrtek in petek bomo trli orehe pri fiziki in biologiji.
Neveljaven email naslov