Večina nas se ob besedi kvantno kar malo ustraši. Kvantni svet velja za precej nenavadnega, že kar čudnega. A ne računalnikov ali pametnih telefonov, satelitov ali GPS navigacije zagotovo ne bi imeli brez poznavanja kvantnih zakonov. Toda danes, sto let po prvih konkretnih formulacijah enačb kvantne mehanike Wernerja Heisenberga, se ta kvantna zgodba šele zares bliža svojemu vrhuncu. Danes se namreč napoveduje druga kvantna revolucija, v kateri so sicer kvantni računalniki deležni največ pozornosti, a gre vendarle le za en vidik, ki veliko obeta.

Koliko je pravzaprav kvantni svet zares čuden in zakaj vse je uporaben, je v tokratni Radiosferi pojasnil prof. dr. Rok Žitko z Instituta "Jožef Stefan".
Med drugim smo omenjali prvo javno demonstracijo kvantne prepletenosti. Eksperiment je potekal v nekoliko nenavadnem okolju za takšne poskuse in sicer v knjižnici fakultete za matematiko in fiziko UL. O projektu, v okviru katerega se pri nas razvija kvantne telekomunikacije, smo v Radiosferi z naslovom Kvantna prihodnost: v Ljubljani bodo prepletali fotone za varno komuniciranje že govorili.
Zelo podrobno so se vsemu kvantnemu včeraj posvetili na Valu202, pester nabor vsebin kvantnega dne na Valu najdete v FrekvenciX.
Obetom nove kvantne revolucije pa smo se ob začetku kvantnega leta posvetili tudi v prvi letošnji Intelekti: Kvantni računalniki in ostali obeti druge kvantne revolucije.