Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Skladatelj tedna

22 epizod

Skladatelj tedna

22 epizod


Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.

14.06.2024

Frank Martin, 5. del

Frank Martin se je rodil 15. septembra 1890 kot deseti otrok v ženevski družini potomcev francoskih hugenotov. Že pri devetih letih je ustvaril svoje prve skladbice, pri dvanajstih pa ob poslušanju Bachovega Matejevega pasijona v njem dokončno dozori življenjska odločitev, da se bo prepustil glasbenemu ustvarjanju. Strogo družinsko okolje je bilo temu nenaklonjeno, zato je dve leti študiral matematiko in fiziko na Ženevski univerzi, hkrati pa se je izdatno samoizobraževal kot glasbenik. Njegov edini učitelj glasbe, in še to predvsem klavirja, je bil tedanji vodja ženevskega glasbenega življenja Joseph Lauber. Čas po prvi svetovni vojni in vse tja do začetka velike gospodarske krize je Martin posvetil potovanjem v Pariz, Rim in Zürich. V tridesetih letih se je vrnil v Ženevo in postal eden stebrov tamkajšnjega glasbenega dogajanja.


13.06.2024

Frank Martin, 4. del

Frank Martin je kot glasbeni ustvarjalec dozorel precej pozno, tako rekoč na polovici svoje poldeveto desetletje dolge življenske poti, a je od takrat z vsakim delom rasel in za Leošem Janačkom ter ob izjemnem stoletniku Elliotu Carterju še enkrat dokazal, da so lahko tudi glasbeni ustvarjalci kot vrhunsko vino: s staranjem se le še plemenitijo. O Martinu lahko rečemo, da je umetnik, čigar izraziti intelekt nikoli ne nadvlada zvočnega izraza in ni samemu sebi namen, za navidezno hladno strogostjo pa začutimo človeka z globokimi, človekoljubnimi nagnjenji. Še najbolj zadenemo bistvo njegove umetnosti, če jo primerjamo z deli njegovega največjega vzornika Johanna Sebastiana Bacha. Govor je o glasbi, ki se nikoli ne postavlja z novatorskimi drznostmi, kaj šele z eksperimentiranjem, a vendar predstavlja najvišjo in najtehtnejšo sintezo svoje glasbene sodobnosti.


12.06.2024

Frank Martin, 3. del

Frank Martin je precejšen del svojega glasbenega ustvarjanja posvetil človeškemu glasu, največkrat ob spremljavi orkestra, in ena njegovih največjih umetnin je uglasbitev obširne Rilkejeve pesnitve Spevi o ljubezni in smrti korneta Krištofa Rilkeja. Skoraj uro trajajoča skladba za alt in komorni orkester je nastala med letoma 1942 in 1943 po naročilu znamenitega švicarskega milijonarja, dirigenta in glasbenega mecena Paula Sacherja.


11.06.2024

Frank Martin, 2. del

Frank Martin se je rodil 15. septembra 1890 kot deseti otrok v ženevski družini potomcev francoskih hugenotov. Že pri devetih letih je ustvaril svoje prve skladbice, pri dvanajstih pa ob poslušanju Bachovega Matejevega pasijona v njem dokončno dozori življenjska odločitev, da se bo prepustil glasbenemu ustvarjanju. Strogo družinsko okolje je bilo temu nenaklonjeno, zato je dve leti študiral matematiko in fiziko na Ženevski univerzi, hkrati pa se je izdatno samoizobraževal kot glasbenik. Njegov edini učitelj glasbe, in še to predvsem klavirja, je bil tedanji vodja ženevskega glasbenega življenja Joseph Lauber. Čas po prvi svetovni vojni in vse tja do začetka velike gospodarske krize je Martin posvetil potovanjem v Pariz, Rim in Zürich. V tridesetih letih se je vrnil v Ženevo in postal eden stebrov tamkajšnjega glasbenega dogajanja.


10.06.2024

Frank Martin, 1. del

Frank Martin je kot glasbeni ustvarjalec dozorel precej pozno, tako rekoč na polovici svoje poldeveto desetletje dolge življenske poti, a je od takrat z vsakim delom rasel in za Leošem Janačkom ter ob izjemnem stoletniku Elliotu Carterju še enkrat dokazal, da so lahko tudi glasbeni ustvarjalci kot vrhunsko vino: s staranjem se le še plemenitijo. O Martinu lahko rečemo, da je umetnik, čigar izraziti intelekt nikoli ne nadvlada zvočnega izraza in ni samemu sebi namen, za navidezno hladno strogostjo pa začutimo osebo z globokimi, človekoljubnimi nagnjenji. Še najbolj zadenemo bistvo njegove umetnosti, če jo primerjamo z deli njegovega največjega vzornika Johanna Sebastiana Bacha. Govor je o glasbi, ki se nikoli ne postavlja z novatorskimi drznostmi, kaj šele z eksperimentiranjem, a vendar predstavlja najvišjo in najtehtnejšo sintezo svoje glasbene sodobnosti.


07.06.2024

Béla Bartók, 5. del

V Združene države Amerike se je Bartók preselil leta 1940, saj so bile razmere v Evropi nevzdržne. O tem priča tudi glasba v njegovem zadnjem delu na evropskih tleh, v šestem godalnem kvartetu. Leta 1943 nastali Koncert za orkester kaže povsem drugačno razpoloženje. Žal pa je Bartókovo zdravje v tem obdobju že opešalo. V Združenih državah so ga pestile denarne težave, zato je kljub zdravstvenim težavam delal.


06.06.2024

Béla Bartók, 4. del

Bartókova glasbe je, ko gre za njegova instrumentalna dela in dela za solističen instrument z orkestrom, skrajno objektivna. S sredstvi, katerih dramaturgija še vodi od enega k drugemu, od začetka do cilja, od napetosti do popuščanja, od statičnosti k dinamičnosti, se v ospredju uresničujejo zvočni parametri: višina, jakost, ritem, trajanje, barva. Tu je Bartók dosegel zvočne rezultate, ki so zelo blizu odkritjem tako imenovane Druge dunajske šole. Poleg tega, da v delu izstopajo kot nosilni element zgradbe kompleksne ritmične strukture, pa se je skladatelj približal problemu, ki se razkriva kot najbolj raziskovano področje sodobne glasbe. To je področje zvočnih barv, ki jih odkriva in uresničuje s svojevrstnimi postopki kombiniranja instrumentov in instrumentalnih skupin.


05.06.2024

Béla Bartók, 3. del

Partitura Divertimenta Béle Bartóka je nastala v času pred izbruhom druge svetovne vojne. Skladatelj jo je napisal v osrčju švicarskih planin na posestvu svojega prijatelja, baselskega dirigenta Paula Sacherja avgusta leta 1939. Sredi narave, daleč od skrbi in bližajočih se grozot civilizacije, mu je nenavadno hitro, tako rekoč na mah izpod peresa vzkipela živahna in zvočno bogata stvaritev.


04.06.2024

Béla Bartók, 2. del

Sredi 19. stoletja ni skoraj nihče verjel, da bo pianistična tehnika kdaj prerasla velike dosežke Chopina in Liszta. Skoraj nihče, razen Hectorja Berlioza, avtorja Velike razprave o instrumentaciji , ki je vizionarsko zapisal, da se še ne zavedamo prikritih možnosti tega instrumenta. Številni mojstri prve polovice 20. stoletja so premogli neverjetne motorične spretnosti, Rahmaninov, Prokofjev, Stravinski in predvsem Bartók pa so odkrivali tolkalske zmožnosti klavirja. To je Bartók posebej izrazil v svoji Sonati za dva klavirja in tolkala, ki je nastala leta 1937 po naročilu Mednarodnega združenja za sodobno glasbo.


03.06.2024

Béla Bartók, 1. del

Opera Grad vojvode Sinjebradca je prvo uspešno delo sinteze med nasprotji moderne glasbene umetnosti, za katero si je Bartók prizadeval vse življenje. Napetosti med svetlim C-durom in temnim fis-molom, med impresionističnimi barvnimi ploskvami in ostrimi ekspresionističnimi disonancami, med elementarnim svetom ljudske glasbe in zapletenimi kompozicijskimi prijemi v njegovi edini operi osvetljujejo tragično vprašanje odkritosti in neuresničljivosti popolne bližine v odnosih med moškim in žensko.


31.05.2024

Johann Christoph Friedrich Bach, 5. del

Johann Christoph Friedrich Bach je danes najmanj znan izmed sinov Johanna Sebastiana Bacha, ki so izbrali skladateljski poklic. Rodil se je leta 1732 v Leipzigu. Tudi on je prvo glasbeno izobrazbo dobil pri očetu. Ko je končal šolanje v Tomaževi šoli, se je po mnenju nekaterih zgodovinarjev podobno kot starejša brata vpisal na leipziško univerzo in kratek čas študiral pravo, a o tem nimamo zanesljivih podatkov. Pri osemnajstih je na pobudo grofa Schaumburg-Lippeja dobil službo čembalista na dvoru v Bückeburgu, zato so ga pozneje poimenovali preprosto bückeburški Bach.


30.05.2024

Johann Christoph Friedrich Bach, 4. del

Johann Christoph Friedrich Bach je danes najmanj znan izmed sinov Johanna Sebastiana Bacha, ki so izbrali skladateljski poklic. Rodil se je leta 1732 v Leipzigu. Tudi on je prvo glasbeno izobrazbo dobil pri očetu. Ko je končal šolanje v Tomaževi šoli, se je po mnenju nekaterih zgodovinarjev podobno kakor starejša brata vpisal na leipziško univerzo in kratek čas študiral pravo, a o tem nimamo zanesljivih podatkov. Pri osemnajstih je na pobudo grofa Schaumburg-Lippeja dobil službo čembalista na dvoru v Bückeburgu, zato so ga pozneje poimenovali preprosto "bückeburški Bach".


29.05.2024

Johann Christoph Friedrich Bach, 3. del

Johann Christoph Friedrich Bach je danes najmanj znan izmed sinov Johanna Sebastiana Bacha, ki so izbrali skladateljski poklic. Rodil se je leta 1732 v Leipzigu. Tudi on je prvo glasbeno izobrazbo dobil pri očetu. Ko je končal šolanje v Tomaževi šoli, seje po mnenju nekaterih zgodovinarjev podobno kakor starejša brata vpisal na leipziško univerzo in kratek čas študiral pravo, a o tem nimamo zanesljivih podatkov. Pri osemnajstih je na pobudo grofa Schaumburga - Lippeja dobil službo čembalista na dvoru v Bückeburgu, zato so ga pozneje poimenovali preprosto "bückeburški Bach".


28.05.2024

Johann Christoph Friedrich Bach, 2. del

Johann Christoph Friedrich Bach je danes najmanj znan izmed sinov Johanna Sebastiana Bacha, ki so si izbrali skladateljski poklic. Rodil se je leta 1732 v Leipzigu. Tudi on je prvo glasbeno izobrazbo dobil pri očetu. Ko je končal šolanje v Tomaževi šoli, se je po mnenju nekaterih zgodovinarjev podobno kakor starejša brata vpisal na leipziško univerzo in kratek čas študiral pravo, a o tem nimamo zanesljivih podatkov. Pri osemnajstih je na pobudo grofa Schaumburg-Lippeja dobil službo čembalista na dvoru v Bückeburgu, zato so ga pozneje poimenovali preprosto "bückeburški Bach".


27.05.2024

Johann Christoph Friedrich Bach, 1. del

Johann Christoph Friedrich Bach je danes najmanj znan izmed sinov Johanna Sebastiana Bacha, ki so izbrali skladateljski poklic. Rodil se je leta 1732 v Leipzigu. Tudi on je prvo glasbeno izobrazbo dobil pri očetu. Ko je končal šolanje v Tomaževi šoli, se je po mnenju nekaterih zgodovinarjev podobno kot starejša brata vpisal na leipziško univerzo in kratek čas študiral pravo, a o tem nimamo zanesljivih podatkov. Pri osemnajstih je na pobudo grofa Schaumburg-Lippeja dobil službo čembalista na dvoru v Bückeburgu, zato so ga pozneje poimenovali preprosto "bückeburški Bach".


24.05.2024

Kaija Saariaho, 5. del

Čeprav je od zgodnjega otroštva razvijala svojo senzibilnost za zaznavanje najrazličnejših zvočnosti ter se v mislih poigravala z urejanjem bogatih glasbenih idej, ki so jo od nekdaj spremljale, se je Saariaho šele pri 24-ih letih uprla svojemu prepričanju o tem, da ne zmore biti skladateljica. Na Finskem v tistem času ni bilo ženske predstavnice, ki bi si jo lahko mladi kreativni um vzel za zgled. Po poglobljenem študiju kompozicije pri Paavi Heininenu na Sibeliusovi akademiji v Helsinkih ter Brianu Ferneyhoughu in Klausu Huberju v Freiburgu je Saariaho našla svoj dom v Parizu, na inštitutu za raziskavo zvoka IRCAM pa prostor za svobodno razvijanje svojega odprtega, večplastnega in poglobljenega dojemanja zvočnosti. Zakonitosti postserialne glasbe, ki so jih zagovarjali njeni profesorji in ki so temeljile predvsem na intelektualnih vidikih glasbe, spregledale pa izraznost in drugačne načine izkustva zvoka, so jo do takrat precej omejevale.


23.05.2024

Kaija Saariaho, 4. del

Že pred prihodom na IRCAM, leta 1982, se je skladateljica seznanila z delom francoskih spektralistov, Gérarda Griseyja in Tristana Muraila, katerih kompozicijske tehnike so temeljile na računalniški analizi zvočnega spektra. Ta analitični pristop je Saariaho navdihnil, da je razvila svojo lastno metodo za ustvarjanje harmonskih struktur, pa tudi natančne zapise za uporabo flažoletov, mikrotonalnosti in podrobnega kontinuuma zvoka, ki se razširja od čistega tona do neuglašenega hrupa. Na IRCAMU-u se je tako naučila programiranja, razvila je več računalniško podprtih tehnik komponiranja, izpopolnila pa je tudi svoje znanje v delu z magnetofonskim trakom in elektroniko v živo. Zlasti od devetdesetih let naprej se elektronika v delih Kaije Saariaho pojavlja kot pomembna nadgradnja orkestracije – kot dodatna zvočna plast, tesno prepletena z akustično naravo instrumentov. Tak način obravnave zvoka je v njena dela vnesel veliko organskosti in prožnosti. Zlasti skladbe, v katerih je ob pomoči elektronike poudarjala tudi prostorskost zvoka, zvenijo kot bogate, večplastne zvočne krajine. Tako je na primer njeno delo Lonh za sopran in elektroniko iz leta 1996.


22.05.2024

Kaija Saariaho, 3. del

2. junija bo minilo eno leto od skladateljičine smrti, v 70. letu starosti je izgubila boj z multiformnim glioblastomom – eno najbolj invazivnih oblik možganskega tumorja. V svoji 46-letni skladateljski karieri je ustvarila operna, simfonična, komorna in vokalno-instrumentalna dela, ki se bodo brez dvoma zapisala v glasbeno zgodovino, že za njenega življenja pa jih je svetovna javnost prepoznala in visoko cenila. Poleg vrste prestižnih nagrad je prejela tudi več pomembnih nazivov. Raziskava Glasbene revije BBC iz leta 2019 je Kaijo Saariaho razglasila za "največjo živečo skladateljico", The New York Times pa ji je leta 2021 podelil naziv "skladateljica leta". Njene skladbe so naročale uveljavljene zasedbe in glasbene ustanove, kot so kvartet Kronos, Ensemble Intercontemporain, Newyorška filharmonija, Théâtre du Châtelet, Salzburški glasbeni festival in drugi.


21.05.2024

Kaija Saariaho, 2. del

Skladateljica se je rodila 14. oktobra leta 1952 v Helsinkih. Njena družina ni bila glasbeno izobražena, starši so bili bolj naklonjeni vizualni umetnosti. Prvi stik z glasbo je navezovala prek domačega radia in aktivnega poslušanja narave, v objemu katere je odraščala. V mislih so se ji od nekdaj oblikovale raznolike glasbene zamisli, njeno navdušenje nad zvokom in njegovimi raznovrstnimi prvinami pa ji je zbujalo močno željo po komponiranju. Ta se ji je uresničila šele po neuspelih poskusih navezovanja stika z glasbo prek poustvarjanja. Igranje violine in pozneje klavirja ji je povzročalo močno anksioznost, hkrati pa je bila prepričana, da kot "preprosto dekle" nima "ustreznih kvalitet" za skladanje. Odraščala je brez zavedanja o drugih skladateljicah v okolici. Med študijem grafičnega oblikovanja in muzikologije je obupala nad tem, da bo svoj bogati zvočni svet kdaj lahko delila tudi z drugimi. Pri štiriindvajsetih se je opogumila in odločila za študij kompozicije ter bila zaradi svoje velike vztrajnosti na koncu sprejeta v sicer že poln kompozicijski razred Paava Heininena na Sibeliusovi akademiji v Helsinkih.


20.05.2024

Kaija Saariaho, 1. del

Njeno senzibilno, vseobsegajoče navduševanje nad zvokom jo je že v otroštvu vodilo k raziskovanju aktivnega poslušanja narave v prepletu z glasbo iz domačega radia. Teh vsebin ni zamejevala ali ločevala pač pa jim je dopuščala, da soobstajajo v njenem razvijajočem se zvočnem svetu. Že kot otroka so jo pogosto spremljale glasbene ideje, ki pa jih je znala zapisati in zares izraziti bistveno kasneje - ko se je na Sibeliusovi glasbeni akademiji v Helsinkih resneje seznanila z zakonitostmi kompozicije. Raziskovanje svojega otroškega posnetega glasu, ki ga je ujela z očetovim starim magnetofonom, ji je nehote vzbudilo prvo zanimanje za elektronsko glasbo, mnogo pred njenim izobraževanjem na pariškem inštitutu za raziskavo zvoka IRCAM. Prve kompozicije je Kaija Saariaho napisala za zbor a cappella, dve med njimi bomo slišali tudi v tokratni oddaji.


Stran 1 od 2
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov