Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Aida je redek primer tako imenovane reprezentančne opere, ki kljub velikim scenskim efektom ne izključuje nežnosti in intimnosti.
Pod Verdijevo genialno roko sta se blišč in sijaj slepeče zgodbe spremenila v močno doživeto človeškost. Značaji se oblikujejo in spopadajo v osupljivih kantilenah, drama in glasba sta popolnoma združeni.
Izhajajoč iz Verdijeve kompozicijske sinteze, ki se je že zaradi vključenih plesnih točk spogledovala s francosko, zlasti Meyerbeerjevo formo velike opere, je režiser uprizoritve Pier Francesco Maestrini zapisal, da ga "prej kot recikliranje standardnih klišejev, ki po navadi 'preganjajo' sleherno novo produkcijo Verdijeve Aide, zanima raziskovanje takratnega življenja, ki nam kljub vsem razpoložljivim zgodovinskim virom ostaja še vedno velik misterij".
Aida je opera z veliko zasedbo. S prodornimi fanfarami, pavkami in trobentami, razdeljenimi zbori, pisanimi kostumi (kostumograf Luca dall'Alpi) in živahnim baletom (koreograf Edward Clug) zasnovani drugi finale pa je dramatski vrh, ne samo apoteoza mojstrsko oblikovane velike opere, temveč bleščeče zamišljena in izoblikovana glasbena stvaritev (scenograf Alfredo Troisi).
Zbor in orkester mariborske opere bo vodil Francesco Rosa, nastopajo pa: sopranistka Rebeka Lokar v vlogi naslovne junakinje, tenorist Oscar Marin kot Radames, Irena Petkova kot Amneris, Luka Ortar kot Ramfis, Jaki Jurgec kot Amonasro, Alfonz Kodrič kot Egipčanski kralj, Valentina Čuden koz Svečenica in Bogdan Stopar kot Sel.
V prvem odmoru (ob 21.00) lahko prisluhnete tudi pogovoru z interpretko naslovne vloge Rebeko Lokar in umetniškim vodjo mariborske opere Simonom Krečičem, ki nam bo razkril nekaj podrobnosti iz letošnje sezone.
27 epizod
Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere – v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.
Aida je redek primer tako imenovane reprezentančne opere, ki kljub velikim scenskim efektom ne izključuje nežnosti in intimnosti.
Pod Verdijevo genialno roko sta se blišč in sijaj slepeče zgodbe spremenila v močno doživeto človeškost. Značaji se oblikujejo in spopadajo v osupljivih kantilenah, drama in glasba sta popolnoma združeni.
Izhajajoč iz Verdijeve kompozicijske sinteze, ki se je že zaradi vključenih plesnih točk spogledovala s francosko, zlasti Meyerbeerjevo formo velike opere, je režiser uprizoritve Pier Francesco Maestrini zapisal, da ga "prej kot recikliranje standardnih klišejev, ki po navadi 'preganjajo' sleherno novo produkcijo Verdijeve Aide, zanima raziskovanje takratnega življenja, ki nam kljub vsem razpoložljivim zgodovinskim virom ostaja še vedno velik misterij".
Aida je opera z veliko zasedbo. S prodornimi fanfarami, pavkami in trobentami, razdeljenimi zbori, pisanimi kostumi (kostumograf Luca dall'Alpi) in živahnim baletom (koreograf Edward Clug) zasnovani drugi finale pa je dramatski vrh, ne samo apoteoza mojstrsko oblikovane velike opere, temveč bleščeče zamišljena in izoblikovana glasbena stvaritev (scenograf Alfredo Troisi).
Zbor in orkester mariborske opere bo vodil Francesco Rosa, nastopajo pa: sopranistka Rebeka Lokar v vlogi naslovne junakinje, tenorist Oscar Marin kot Radames, Irena Petkova kot Amneris, Luka Ortar kot Ramfis, Jaki Jurgec kot Amonasro, Alfonz Kodrič kot Egipčanski kralj, Valentina Čuden koz Svečenica in Bogdan Stopar kot Sel.
V prvem odmoru (ob 21.00) lahko prisluhnete tudi pogovoru z interpretko naslovne vloge Rebeko Lokar in umetniškim vodjo mariborske opere Simonom Krečičem, ki nam bo razkril nekaj podrobnosti iz letošnje sezone.
Kljub svojemu plemiškemu izvoru viri pravijo, da je bil pijanec, pretepač in ženskar brez primere. Da je tak ničvrednež vreden umetniške obdelave, je prvi ocenil španski pesnik Tirso del Molina; leta 1643 je napisal komedijo El burlador de Sevilla y convidado de piedra (Seviljski šaljivec ali Kamniti gost). Od tega davnega leta pa vse do današnjih dni španski nepridiprav vznemirja pisce in glasbenike po vsem svetu. V govornem gledališču sta najbolj znani Molièrova in Goldonijeva obdelava, v opernem svetu pa vse poskuse te vrste popolnoma zasenči Mozartova "opera vseh oper", kot radi imenujejo Don Juana. Pojejo: Timothy Murray (don Juan), Chiara Skerath (donna Elvira), Vladislav Bujalski (Leporello), Emőke Baráth (donna Ana), Eric Ferring (don Ottavio), Marie Lys (Zerlina), Sergio Villegas Galvain (Masetto) in James Platt (Komtur). Zbor opere iz Lilla in ansambel Le Concert d’Astrée vodi Emmanuelle Haïm.
Opera je mejnik v več pogledih, ne nazadnje tudi zaradi strukture, saj v vsakem dejanju prevladuje en lik.
Politična drama, v kateri so v ospredju razredna nasprotja v nekdanji republiki, in ne ljubezenska zgodba.
Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.
Radijski in videoprenos operete o slavni igralki Katji Silvani s Srečnega vrha.
Radijski in videoprenos pravljične opere, ki poveličuje vero in ljubezen.
Radijski in videoprenos lirične drame, prepojene z ljubezensko slo.
Radijski in videoprenos opere o treh generacijah španskih vladarjev: kralja Karla V., njegovega sina Filipa II. in Filipovega sina Don Carlosa.
Amilcare Ponchielli, sicer Verdijev sodobnik, je napisal dvanajst oper, vendar nobena izmed njih ni dosegla takega uspeha kot Gioconda.
Opera o dvornem norcu in zaščitniškem očetu Rigolettu, ki vodi v tragičen konec: njegova hčerka Gilda se žrtvuje za svojega ljubega, razuzdanega vojvodo.
Opera o ljubki in ognjeviti Carmen, ki zapelje preprostega vojaka in ga zavrže zaradi privlačnejšega ljubimca.
Radijski in video prenos ene najbolj priljubljenih oper.
Med slovenskim občinstvom je ta opera zelo priljubljena, o čemer priča tudi pogostost njenih uprizoritev.
Opero so do zdaj v Sloveniji uprizorili le enkrat, in sicer v Ljubljani davnega leta 1878.
O opereti Netopir lahko rečemo, da se je popolnoma poistovetila z Dunajem. Ne samo da se dogaja na Dunaju, na katerem se je skladatelj rodil in odraščal, tudi glasbeno odseva dušo tega mesta.
V prvem odmoru (ob 21.00) lahko prisluhnete tudi pogovoru s pevci – Martinom Sušnikom, Sabino Cvilak in Jako Mihelačem.
Neposredni prenos iz mariborske opere z začetkom ob 19.27
Neveljaven email naslov