Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Radijski in videoprenos opere o treh generacijah španskih vladarjev: kralja Karla V., njegovega sina Filipa II. in Filipovega sina Don Carlosa.
Mračno razpoloženje Schillerjeve dramske zasnove so oblikovali: režiser Marin Blažević, scenograf in oblikovalec luči Wolfgang von Zoubek, kostumografinja Sandra Dekanić in koerografinja Maša Kolar.
Verdi si je začetek opere sprva zamislil v Franciji. Princesa Elizabeta Valois (poje jo Rebeka Lokar) pozna bedo ljudstva, ki jo prinaša špansko-francoska vojna. Kot porokinja miru naj bi se poročila s španskim prestolonaslednikom Carlosom (Dimitris Paksoglou). Ko se mladenka in mladenič prvič srečata, se na mah zaljubita drug v drugega in sreča se zdi popolna vse do trenutka, ko izvesta, da se želi Carlosov oče, kralj Filip II. (Luciano Batinić), sam poročiti z Elizabeto. Zaradi miru Elizabeta v poroko privoli, plahemu in občutljivemu Carlosu pa se zruši svet.
Pojejo še: Domen Križaj kot Posa, Irena Petkova kot princesa Eboli, Valentin Pivovarov kot Veliki inkvizitor, Sebastijan Čelofiga kot Menih in Karel V., Valentina Čuden kot Tebaldo in Glas z neba, Dušan Topolovec kot grof Lerma, Bogdan Stopar kot Kraljevi glasnik in Cleopatra Purice kot grofica Aremberška. Dirigentsko paličico bo vihtel Valentin Egel.
Don Carlos na krstni predstavi leta 1867 v Parizu ni bil sprejet s posebnim odobravanjem. Uspeli pa sta še isto leto uprizoritvi v Londonu in Bologni. Premiera nove verzije, katere besedilo je prevedel Achille de Lauzières revidiral pa Angelo Zanardini, je bila v Milanu leta 1884. Tako imenovano »milansko« različico bomo slišali v nocojšnjem neposrednem prenosu.
V prvem odmoru (ob 20.45) lahko spremljate tudi pogovor z režiserjem in dirigentom, ter pevci Domnom Križajem, Rebeko Lokar, Dimitrisom Paksogloujem in Ireno Petkovo.
27 epizod
Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere – v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.
Radijski in videoprenos opere o treh generacijah španskih vladarjev: kralja Karla V., njegovega sina Filipa II. in Filipovega sina Don Carlosa.
Mračno razpoloženje Schillerjeve dramske zasnove so oblikovali: režiser Marin Blažević, scenograf in oblikovalec luči Wolfgang von Zoubek, kostumografinja Sandra Dekanić in koerografinja Maša Kolar.
Verdi si je začetek opere sprva zamislil v Franciji. Princesa Elizabeta Valois (poje jo Rebeka Lokar) pozna bedo ljudstva, ki jo prinaša špansko-francoska vojna. Kot porokinja miru naj bi se poročila s španskim prestolonaslednikom Carlosom (Dimitris Paksoglou). Ko se mladenka in mladenič prvič srečata, se na mah zaljubita drug v drugega in sreča se zdi popolna vse do trenutka, ko izvesta, da se želi Carlosov oče, kralj Filip II. (Luciano Batinić), sam poročiti z Elizabeto. Zaradi miru Elizabeta v poroko privoli, plahemu in občutljivemu Carlosu pa se zruši svet.
Pojejo še: Domen Križaj kot Posa, Irena Petkova kot princesa Eboli, Valentin Pivovarov kot Veliki inkvizitor, Sebastijan Čelofiga kot Menih in Karel V., Valentina Čuden kot Tebaldo in Glas z neba, Dušan Topolovec kot grof Lerma, Bogdan Stopar kot Kraljevi glasnik in Cleopatra Purice kot grofica Aremberška. Dirigentsko paličico bo vihtel Valentin Egel.
Don Carlos na krstni predstavi leta 1867 v Parizu ni bil sprejet s posebnim odobravanjem. Uspeli pa sta še isto leto uprizoritvi v Londonu in Bologni. Premiera nove verzije, katere besedilo je prevedel Achille de Lauzières revidiral pa Angelo Zanardini, je bila v Milanu leta 1884. Tako imenovano »milansko« različico bomo slišali v nocojšnjem neposrednem prenosu.
V prvem odmoru (ob 20.45) lahko spremljate tudi pogovor z režiserjem in dirigentom, ter pevci Domnom Križajem, Rebeko Lokar, Dimitrisom Paksogloujem in Ireno Petkovo.
Kljub svojemu plemiškemu izvoru viri pravijo, da je bil pijanec, pretepač in ženskar brez primere. Da je tak ničvrednež vreden umetniške obdelave, je prvi ocenil španski pesnik Tirso del Molina; leta 1643 je napisal komedijo El burlador de Sevilla y convidado de piedra (Seviljski šaljivec ali Kamniti gost). Od tega davnega leta pa vse do današnjih dni španski nepridiprav vznemirja pisce in glasbenike po vsem svetu. V govornem gledališču sta najbolj znani Molièrova in Goldonijeva obdelava, v opernem svetu pa vse poskuse te vrste popolnoma zasenči Mozartova "opera vseh oper", kot radi imenujejo Don Juana. Pojejo: Timothy Murray (don Juan), Chiara Skerath (donna Elvira), Vladislav Bujalski (Leporello), Emőke Baráth (donna Ana), Eric Ferring (don Ottavio), Marie Lys (Zerlina), Sergio Villegas Galvain (Masetto) in James Platt (Komtur). Zbor opere iz Lilla in ansambel Le Concert d’Astrée vodi Emmanuelle Haïm.
Opera je mejnik v več pogledih, ne nazadnje tudi zaradi strukture, saj v vsakem dejanju prevladuje en lik.
Politična drama, v kateri so v ospredju razredna nasprotja v nekdanji republiki, in ne ljubezenska zgodba.
Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.
Radijski in videoprenos operete o slavni igralki Katji Silvani s Srečnega vrha.
Radijski in videoprenos pravljične opere, ki poveličuje vero in ljubezen.
Radijski in videoprenos lirične drame, prepojene z ljubezensko slo.
Amilcare Ponchielli, sicer Verdijev sodobnik, je napisal dvanajst oper, vendar nobena izmed njih ni dosegla takega uspeha kot Gioconda.
Opera o dvornem norcu in zaščitniškem očetu Rigolettu, ki vodi v tragičen konec: njegova hčerka Gilda se žrtvuje za svojega ljubega, razuzdanega vojvodo.
Opera o ljubki in ognjeviti Carmen, ki zapelje preprostega vojaka in ga zavrže zaradi privlačnejšega ljubimca.
Radijski in video prenos ene najbolj priljubljenih oper.
Aida je redek primer tako imenovane reprezentančne opere, ki kljub velikim scenskim efektom ne izključuje nežnosti in intimnosti.
Med slovenskim občinstvom je ta opera zelo priljubljena, o čemer priča tudi pogostost njenih uprizoritev.
Opero so do zdaj v Sloveniji uprizorili le enkrat, in sicer v Ljubljani davnega leta 1878.
O opereti Netopir lahko rečemo, da se je popolnoma poistovetila z Dunajem. Ne samo da se dogaja na Dunaju, na katerem se je skladatelj rodil in odraščal, tudi glasbeno odseva dušo tega mesta.
V prvem odmoru (ob 21.00) lahko prisluhnete tudi pogovoru s pevci – Martinom Sušnikom, Sabino Cvilak in Jako Mihelačem.
Neposredni prenos iz mariborske opere z začetkom ob 19.27
Neveljaven email naslov