Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Radijski in videoprenos pravljične opere, ki poveličuje vero in ljubezen.
To je že tretja premierna uprizoritev (po letih 2003 in 2014) te Mozartove opere v mariborskem gledališču. Tokratno predstavo so oblikovali režiser Krešimir Dolenčić, scenograf in kostumograf Simon Bejer, oblikovalec svetlobe Sašo Bekafigo in koreografinja Cleopatra Purice. Predstava je sodobna in polna metaforičnih sporočil. Pri režiserjevem pripovedovanju zgodbe se srečujemo z izmišljenimi in pravimi liki iz opere, mešanjem fikcije in realnosti, ob koncu pa – v himničnem finalu – bodo nastopajoči v sklenjenem krogu »objeli« gledišče, upajoč na boljše jutri.
Velika opera v dveh dejanjih, pravzaprav singspiel z govorjenimi dialogi, je predvsem pravljično delo, oplemeniteno z nekaj idejami splošno veljavnih etičnih vrednot, med drugim s filozofijo prostozidarjev, ki jim je pripadal tudi Mozart. Libreto je napisal Emanuel Schikaneder, gledališki podjetnik, igralec in prostozidarski somišljenik, po pravljici Lulu ali Čarobna piščal, in Mozartu priporočil, ker sta bila oba v hudem denarnem pomanjkanju, naj napiše kakšno čarobno opero – te so bile namreč takrat zelo v modi in občinstvo je kar drlo na predstave. Tako je začela nastajati Čarobna piščal. Ob krstu je doživela bolj ali manj hladen sprejem, danes pa je ena najpogosteje uprizarjanih oper na svetu!
Zgodbo, v kateri zmagajo ljubezen, resnica in dobrota bodo pripovedovali in peli: Martin Sušnik (Tamino), Andreja Zakonjšek-Krt (Pamina), Jaki Jurgec (Papageno), Nina Dominko (Kraljica noči), Luka Ortar (Sarastro), Dušan Topolovec (Monostatos), Petra Crnjac (Papagena), Valentina Čuden, Mojca Potrč, Dada Kladenik (Tri dame), Marko Mandir (Govornik, Prvi svečenik, Drugi oboroženec), Bogdan Stopar (Drugi svečenik, Prvi oboroženec) ter Terezija Potočnik-Škofič, Nina Hvalec in Renata Krajnc (Trije dečki).
Zbor in orkester mariborske opere vodi Ivan Hut.
27 epizod
Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere – v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.
Radijski in videoprenos pravljične opere, ki poveličuje vero in ljubezen.
To je že tretja premierna uprizoritev (po letih 2003 in 2014) te Mozartove opere v mariborskem gledališču. Tokratno predstavo so oblikovali režiser Krešimir Dolenčić, scenograf in kostumograf Simon Bejer, oblikovalec svetlobe Sašo Bekafigo in koreografinja Cleopatra Purice. Predstava je sodobna in polna metaforičnih sporočil. Pri režiserjevem pripovedovanju zgodbe se srečujemo z izmišljenimi in pravimi liki iz opere, mešanjem fikcije in realnosti, ob koncu pa – v himničnem finalu – bodo nastopajoči v sklenjenem krogu »objeli« gledišče, upajoč na boljše jutri.
Velika opera v dveh dejanjih, pravzaprav singspiel z govorjenimi dialogi, je predvsem pravljično delo, oplemeniteno z nekaj idejami splošno veljavnih etičnih vrednot, med drugim s filozofijo prostozidarjev, ki jim je pripadal tudi Mozart. Libreto je napisal Emanuel Schikaneder, gledališki podjetnik, igralec in prostozidarski somišljenik, po pravljici Lulu ali Čarobna piščal, in Mozartu priporočil, ker sta bila oba v hudem denarnem pomanjkanju, naj napiše kakšno čarobno opero – te so bile namreč takrat zelo v modi in občinstvo je kar drlo na predstave. Tako je začela nastajati Čarobna piščal. Ob krstu je doživela bolj ali manj hladen sprejem, danes pa je ena najpogosteje uprizarjanih oper na svetu!
Zgodbo, v kateri zmagajo ljubezen, resnica in dobrota bodo pripovedovali in peli: Martin Sušnik (Tamino), Andreja Zakonjšek-Krt (Pamina), Jaki Jurgec (Papageno), Nina Dominko (Kraljica noči), Luka Ortar (Sarastro), Dušan Topolovec (Monostatos), Petra Crnjac (Papagena), Valentina Čuden, Mojca Potrč, Dada Kladenik (Tri dame), Marko Mandir (Govornik, Prvi svečenik, Drugi oboroženec), Bogdan Stopar (Drugi svečenik, Prvi oboroženec) ter Terezija Potočnik-Škofič, Nina Hvalec in Renata Krajnc (Trije dečki).
Zbor in orkester mariborske opere vodi Ivan Hut.
Kljub svojemu plemiškemu izvoru viri pravijo, da je bil pijanec, pretepač in ženskar brez primere. Da je tak ničvrednež vreden umetniške obdelave, je prvi ocenil španski pesnik Tirso del Molina; leta 1643 je napisal komedijo El burlador de Sevilla y convidado de piedra (Seviljski šaljivec ali Kamniti gost). Od tega davnega leta pa vse do današnjih dni španski nepridiprav vznemirja pisce in glasbenike po vsem svetu. V govornem gledališču sta najbolj znani Molièrova in Goldonijeva obdelava, v opernem svetu pa vse poskuse te vrste popolnoma zasenči Mozartova "opera vseh oper", kot radi imenujejo Don Juana. Pojejo: Timothy Murray (don Juan), Chiara Skerath (donna Elvira), Vladislav Bujalski (Leporello), Emőke Baráth (donna Ana), Eric Ferring (don Ottavio), Marie Lys (Zerlina), Sergio Villegas Galvain (Masetto) in James Platt (Komtur). Zbor opere iz Lilla in ansambel Le Concert d’Astrée vodi Emmanuelle Haïm.
Opera je mejnik v več pogledih, ne nazadnje tudi zaradi strukture, saj v vsakem dejanju prevladuje en lik.
Politična drama, v kateri so v ospredju razredna nasprotja v nekdanji republiki, in ne ljubezenska zgodba.
Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.
Radijski in videoprenos operete o slavni igralki Katji Silvani s Srečnega vrha.
Radijski in videoprenos lirične drame, prepojene z ljubezensko slo.
Radijski in videoprenos opere o treh generacijah španskih vladarjev: kralja Karla V., njegovega sina Filipa II. in Filipovega sina Don Carlosa.
Amilcare Ponchielli, sicer Verdijev sodobnik, je napisal dvanajst oper, vendar nobena izmed njih ni dosegla takega uspeha kot Gioconda.
Opera o dvornem norcu in zaščitniškem očetu Rigolettu, ki vodi v tragičen konec: njegova hčerka Gilda se žrtvuje za svojega ljubega, razuzdanega vojvodo.
Opera o ljubki in ognjeviti Carmen, ki zapelje preprostega vojaka in ga zavrže zaradi privlačnejšega ljubimca.
Radijski in video prenos ene najbolj priljubljenih oper.
Aida je redek primer tako imenovane reprezentančne opere, ki kljub velikim scenskim efektom ne izključuje nežnosti in intimnosti.
Med slovenskim občinstvom je ta opera zelo priljubljena, o čemer priča tudi pogostost njenih uprizoritev.
Opero so do zdaj v Sloveniji uprizorili le enkrat, in sicer v Ljubljani davnega leta 1878.
O opereti Netopir lahko rečemo, da se je popolnoma poistovetila z Dunajem. Ne samo da se dogaja na Dunaju, na katerem se je skladatelj rodil in odraščal, tudi glasbeno odseva dušo tega mesta.
V prvem odmoru (ob 21.00) lahko prisluhnete tudi pogovoru s pevci – Martinom Sušnikom, Sabino Cvilak in Jako Mihelačem.
Neposredni prenos iz mariborske opere z začetkom ob 19.27
Neveljaven email naslov